Nikoli ni prepozno

Preden se stegnemo.

Če ste videli Dekleta s koledarja (ali pa Do nazga), potem ste videli tudi komedijo Nikoli ni prepozno, v kateri se Diane Keaton, Rhea Perlman, Pam Grier, Jacki Weaver, Celia Weston in druge upokojenke – da ne rečem “Zlata dekleta” – prelevijo v navijačice. Vrnejo se v “šolo”. Jasno, v navijačice se ne prelevijo kar čez noč, temveč počasi – s treningi, premagovanjem negotovosti, treme, žalitev, trolov in revme, opuščanjem sebičnosti in misli na aerobiko (oh, in golf ), prebujanjem samozavesti in kolektivnega sestrskega duha, osvajanjem solidarnosti, opolnomočenjem. Vau. Ženske se zgradijo v kolektiv, “inspirativno” družbeno silo, toda njihova imaginacija se konča pri navijanju.

Veliko hrupa za nič. Ženske stresejo goro, premaknejo meje, da bi bile lahko pom pom girls! Da bi se lahko znebile starosti! Da bi lahko bile spet adolescentke! Da bi se lahko igrale! Da bi lahko postale igračke! To je njihova zadnja želja. Preden se stegnejo. Ko bi se le prikazal Jack Nicholson in kriknil: gospe, film se dogaja v “sončni” Georgii, kjer je guverner nedavno prepovedal abortus – kaj čakate!? Navijajte zase!