Kultura / Kazen mora biti vzgojna
Prva samostojna razstava umetnice Nane Wolke zastavi vprašanje, s katerimi dejanji si prislužimo mesto v »kazenskem kotu«

Gugalni konjički, pogosto sprožilec prisrčnih otroških spominov, so na razstavi Nane Wolke oblečeni v usnje, kar namiguje na sadomazohistične prakse.
© Luka Prijatelj
Še pomnite čase, ko so morali otroci, če niso ubogali, ždeti v kotu, dokler se niso pokesali za svoja dejanja? Ali pa so vam o tem pripovedovali starši, stari starši? Takšna je morda naša prva asociacija na »kazenski kot«, a razstava Nane Wolke s tem imenom idejo kazenskega kota zgrabi z druge strani, jo pregnete in nas prisili, da razmišljamo o svojem odnosu do kaznovanja, do praks in ljudi, ki si zaslužijo kazen, večnamenskosti predmetov, ki so del našega domačega prostora, meji med erotiko in gnusom in še marsičem. Z njo se mlada umetnica (1994) prvič predstavlja samostojno. Po vzporednih diplomah na Akademiji za vizualne umetnosti in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje se je preselila v tujino – sprva v New York, zatem pa v London, kjer je trenutno na magistrskem študiju iz upodabljajočih umetnosti na univerzi Goldsmiths.