Lojtrce bogatih
Mednarodne primerjave univerz so nepravične in neproduktivne

Rektor UL Igor Papič med odprtjem lanskega študijskega leta na Kongresnem trgu
© Borut Krajnc
Pred dobrima dvema tednoma je medije po vsej državi preplavil val vznemirjenja. Šanghajska svetovalna institucija SRC je pompozno objavila svojo lestvico najboljših svetovnih univerz, prestižno ARWU (»Academic Ranking of World Universities«), ki jo nestrpno čakajo rektorati, odločevalci in novinarji po vsem svetu. Toda letos so bile za Slovenijo novice slabe, kajti Kitajci so ugotovili, da je glede na leto 2018 slovenski terciarni izobraževalni sistem znatno nazadoval. Univerza v Ljubljani, ki je bila uvrščena v razred med štiristo do petsto najboljših tovrstnih ustanov, je po novem med 500. in 600. mestom na svetu. Še slabše se je odrezala mariborska univerza, ki je izgubila več kot dvesto mest in se znašla nekje okoli 800. mesta. In manjše slovenske univerze, ustanovljene kot domnevni korektiv ljubljanski in mariborski instituciji, na primer univerza na Primorskem in zasebni univerzi iz Nove Gorice in Novega mesta? Premalo pomembne za okus »strokovnjakov« iz Šanghaja.