Kako je Fox News ustvaril ljudstvo, ki je izvolilo Trumpa

Sredi poletja 2008 je Putnam County News & Recorder, zaspani, neznatni, nikoli dramatični, povsem lokalni časopis, ki je izhajal v Philipstownu, mali ameriški vukojebini v zvezni državi New York, objavil presenetljivo, tako rekoč šokantno novico, pravo globalno senzacijo: Putnam County News & Recorder, parkiran v nekdanji brivnici, je dobil novega lastnika – kupil ga je Roger Ailes, nekoč medijski svetovalec treh ameriških predsednikov (Richarda Nixona, Ronalda Reagana in Georgea H. W. Busha), takrat kreator in šef razvpitega televizijskega kanala Fox News.

Ailes je nedaleč od Philipstowna, v Garrisonu, nekaj let prej kupil posestvo, na katerem si je postavil ogromno, razkošno palačo (z razgledom na reko Hudson), leta 2007 pa je v tem časopisu prebral nekaj, zaradi česar se je zgrozil – lokalne oblasti bodo proračun okrepile tako, da bodo nepremičninski davek zvišale za 40 odstotkov. Ailesu, itak alergičnemu na davke, liberalce in »debelo« državo, se je zvrtelo v glavi: to ne bo šlo! Samo preko mojega trupla! Tako visoke obdavčitve ni nikjer! Se jim je zmešalo? Kakšna politika pa je to? Jebeni komunisti!

Da bi preprečil bujno – »komunistično« – zvišanje nepremičninskega davka, je moral spremeniti politiko lokalnih oblasti. Politiko lokalnih oblasti pa je lahko spremenil le na en način – tako, da kupi Putnam County News & Recorder, s katerim naj bi svoje lokalne politike popeljal do volilne zmage in oblasti. Ailes, ki je na nekem lokalnem shodu rekel, da je hotel »le lep kraj za življenje, čudovito družino in mirno smrt v spanju,« je bil prepričan, da bo s časopisom, ki ga je kupil, ljudstvo – prebivalstvo okrožja Putnam – spravil na svojo stran. Tako kot je s kanalom Fox News na svojo stran spravil Ameriko. Philipstown pa je itak razglašal za »mikrokozmos Amerike«. Če je s kanalom Fox News ustvaril alternativno resničnost, jo bo tudi s časopisom Putnam County News & Recorder, ki ga je dal prešpikati z desničarskimi temami, kot so patriotizem, vojaški heroizem, zaobljuba zastavi in ameriške vrednote. Njegov časopis je deloval agresivno in razdiralno – putnamsko javnost je zastraševal in polariziral.

Toda nazadnje mu ni uspelo – prebivalcem Putnama ni izpral možganov, liliputanskega Putnama ni zavrtel na desno, demokratov ni spremenil v republikance, svojega političnega favorita ni popeljal do volilne zmage, kaj šele do prestola v Philipstownu.

Star je bil 68 let. Čez devet let bo mrtev.

Najglasnejši glas

Miniserija Najglasnejši glas (The Loudest Voice), ki jo je nedavno zavrtel ameriški kanal Showtime (in ki izgleda kot dopolnilo McKayeve politične farse Mož iz ozadja), se začne 18. maja 2017 – z Ailesovo smrtjo. »Vem, kaj bodo govorili o meni,« dahne iz onstranstva. »Lahko vam že kar povem, s katerimi besedami me bodo opisali: desničar, paranoiden, debel. Strinjam se z njimi. Res sem konservativen, rad jem in verjamem v moč televizije. Televizija mora ljudem dajati tisto, kar hočejo, pa četudi ne vedo, da to hočejo.«

In kot vidimo, kanal Fox News – s kapitalom Ruperta Murdocha – lansira dobrih 20 let prej, jeseni 1996, ko je v Beli hiši Bill Clinton. Clinton je šel desnici zelo, zelo, zelo na živce – in kanal Fox News je bil orožje, s katerim naj bi ga zrušili. Clintona so se morali znebiti, pa naj stane, kar hoče. Roger Ailes, ki ga igra Russell Crowe (lahko bi ga igral tudi Christian Bale, če je bil že ravno tako hudo transformiran), podrejenim kmalu pojasni, kako si predstavlja Fox News: kot »tabloidno televizijo«, »hitro, glasno, z robom«, ukrojeno »za devetdeseta«, nasprotje kanala CNN, ki je »obtičal v osemdesetih«.

Ailes je zavil Fox News v patriotizem, belski nacionalizem, ksenofobijo, glorificiranje pravice do strelnega orožja, pro-life retoriko, Boga. V ideološki aparat desnice.

Ko sestavlja »sanjsko ekipo«, ničesar ne prepušča naključju. Išče obraze, ki bodo »zažigali na Srednjem zahodu« – obraze, ki jih hočejo ljudje gledati. »To je jebena televizija!« Ljudje so leni. Sedijo, gledajo, poslušajo, a ne mislijo – televizija misli namesto njih. Ailes o tem nima nobenih iluzij. Urednikom razlaga, kako bodo »pozitivno sporočilo zavili v konservativno stališče«, kako bodo ciljali »pozabljeno Ameriko«, kako bodo postali »njen glas«, kako bodo »nazaj dobili pravo Ameriko« in kako bodo postali »najglasnejši glas« daleč naokoli.

Ne ciljamo vseh Američanov, pravi. »Ne potrebujemo vseh.« Sploh ne. Polovica Američanov naj kar lepo še naprej žre liberalne medije. »Mi bomo vzeli drugo, konservativno polovico – in si jo prisvojili.«

Na mizo vrže vrečko, iz katere se usujejo značke z ameriško zastavo – vsak novinar, vsak sodelavec, vsak komentator kanala Fox News mora nositi to značko. Še več: vsak novinar, vsak sodelavec, vsak komentator kanala Fox News se mora preleviti v ameriško zastavo. »Ne bojte se patriotizma!«

Ailes Fox News zavije v ameriško zastavo. »Najprej Amerika,« ponavlja. »Najprej ameriške vrednote!« CNN se bori za vrednote preostalega sveta, pravi. »Nam pa se jebe za preostali svet!« Ailes Fox News zavije v patriotizem, tradicionalne ameriške vrednote, belski nacionalizem, ksenofobijo, glorificiranje pravice do strelnega orožja, pro-life retoriko, Boga. Ja, Fox News zavije v ideologijo. V stoodstotno ideologijo. V ideološki aparat desnice.

Ljudem daje to, kar hočejo.

Vse izkoristi. Ko Amerika 11. septembra 2001 doživi teroristični napad, gre takoj v akcijo: ekran preplavi z napisom »Amerika je v vojni«, bombastičnimi grafikami in stalnimi alarmantnimi ažuriranji, obenem pa ponavlja, da je to »dan, ki nas bo definiral«. Posnetkov ljudi, ki skačejo z gorečega Svetovnega trgovinskega centra, noče objaviti nobena druga televizija, toda Ailes jih brez kakšnih moralnih zadržkov objavi. Jebeš žrtve. Jebeš pieteto. »Jebeš« je vsaka druga beseda, ki jo izreče.

Ljudem da to, kar hočejo, pa četudi niti ne vedo, da hočejo ravno to.

»To je naš čas!« Vsekakor – »vojne proti terorju«, tega strašnega odgovora na 11. september, ne koncipira in lansira mali Bush, temveč Fox News. A to še ni vse: Ailes Bushu celo spiše argumentacijo za »vojno proti terorju«! Fox News – orožje za množično laganje & dezinformiranje – je ta, ki začne z vsem pompom ponavljati, da je Irak povezan z Al Kaido in da ima v lasti orožje za množično uničevanje. Fox News žge, pili in kleše ultimativno teorijo zarote: Sadam Husein ima biokemično orožje! Sadam Husein ima jedrsko orožje! Sadam Husein ima orožje za množično uničevanje! »Mi ne spremljamo novic – mi novice ustvarjamo!«

Ko ga njegovi lastni uredniki in novinarji opozorijo, da morajo nehati, ker za te trditve ni prav nobene podlage (»Niti zdaleč«), le sikne: »Pa kaj? Ljudem dajemo to, kar hočejo!« Ljudje hočejo pač »videti obraz zla«. To pa je Sadam Husein. Abstraktno, nevidno zlo ne pride v poštev, saj se ne poda televiziji. Televizija terja zlo, ki ga vidiš – to zlo pritegne pozornost gledalcev. Ob nevidnem zlu zehajo ali pa preklapljajo.

Zaveda se, da mora televizija igrati na čustva. »Svet je poln ljudi, ki ne vedo, kaj naj verjamejo. Liberalni mediji so jim tako zavrteli glavo, da ne vedo več, kdo so dobri fantje. Če jim rečeš, kaj naj mislijo, jih izgubiš – če pa jim poveš, kaj naj čutijo, so tvoji.«

Dotik zla

Ne, Najglasnejši glas, posnet po knjigi Gabriela Shermana, res ne skriva, da je bil Ailes manipulator: ko hoče, da se kateri izmed nastopajočih pred kamerami znoji (in tako kompromitira), maskerjem skrivaj naroči, naj mu ne nanesejo make-upa.

In ko v Belo hišo pride Barack Obama, urednikom in novinarjem naroči, naj ga vedno imenujejo s polnim imenom – Barack Hussein Obama. »Saj veste, kot Martin Luther King,« doda. Cinično. In še bolj cinično: »Kot John Wayne Gacy.« Serijski morilec. Pedofil.

V Obami vidi le »muslimana«, »terorista« in »komunista«, ki je ugrabil Ameriko. »Ameriko bo treba na novo zgraditi – od tal.« Na Obamo je tako alergičen, kot je bil na komunizem alergičen večni direktor FBI J. Edgar Hoover. »Ponavljajte, da sovraži Ameriko in da sovraži kapitalizem! Ponavljajte, da je protiameriški!«

Dobro znana desničarska retorika, ki Američane poziva, naj si povrnejo »izgubljeno« in »ugrabljeno« Ameriko, se rodi na kanalu Fox News, ki ga Ailes prelevi v glas tihe, pozabljene, jezne večine – v histeričnega razširjevalca strahu, paranoje, lažnih novic, konspirologije, populizma, belskega nacionalizma, sovraštva, islamofobije ter nostalgije po »pravi« in »veliki« Ameriki.

Ailesov Fox News je tako spremenil Ameriko, da je izvolila Trumpa. Fox News je ustvaril ljudstvo, ki je izvolilo Trumpa. Fox News je ustvaril paranojo, ki je izvolila Trumpa.

Roger Ailes je postresnični showman, motivacijski guru, fabulist, mitoman, Machiavelli, fašist, cinik, sadist, oportunist, požeruh in paranoik – patološki paranoik. Podrejenim nenehno prisluškuje, obdan je s telesnimi stražarji, doma – v Garrisonu – si da zgraditi orjaški podzemni bunker, ker je prepričan, da Al Kaida načrtuje atentat nanj, okrog hiše pa da posekati vsa drevesa, da bi imel 360-stopinjski razgled in da bi lahko pravočasno preprečil morebitni levičarski napad. »Večobrazen sem,« pravi. Prav res: urednike in novinarje nenehno ponižuje, voditeljice – mlade, svetlolase – pa spolno nadleguje in izsiljuje. Leta in leta, serijsko, neprestano, neusmiljeno in brezdušno. Iz ust se mu plenilsko cedi, oko mu pohotno trza, jezik se mu kar lepi, ko grabi svoje »sužnje«. Kot da si je izmislil vse stopnje dehumanizacije. Kot da je videl Nočnega portirja, pa skuša zdaj to vse doživeti še v živo. V nacističnem taborišču ne bi bil le kapo, temveč komandant. Ko je oblikoval kampanjo Richarda Nixona, je gledal propagandne dokumentarce o Hitlerju, ki jih je posnela Leni Riefenstahl. »Ljudje nočejo biti informirani. Imeti hočejo le občutek, da so informirani.«

Ailes, ljubitelj »alternativnih dejstev« (najbolj uživa, ko Foxovo lažno novico – ali teorijo zarote – povzamejo tudi liberalni mediji), stvarnik in uničevalec karier, Bog franšiz in brendov, strupeni povzetek vseh političnih umazanij in transgresij, je videti groteskno – kot Hank Quinlan (Orson Welles), zavaljeni, obsceni, preznojeni, izsiljevalski, brutalni, pokvarjeni detektiv, ki v Dotiku zla (1958) obvladuje Los Robles, mestece na ameriško-mehiški meji. Na koncu pride k vedeževalki (Marlene Dietrich) in ta mu napove: »Svojo prihodnost si že porabil.« In res, Quinlan umre v močvirju umazanije, na javnem smetišču, med blatom, odpadki in smetmi. Kapitalizem ga vrže stran.

Nekaj takega se zgodi Ailesu – svojo prihodnost porabi. In to res groteskno: 21. julija 2016, na dan, ko Donald Trump – njegova kreatura, njegova kreacija – na predvolilni konvenciji republikanske stranke v Clevelandu prejme predsedniško nominacijo, je sam – zaradi dolgoletnega spolnega nadlegovanja številnih žensk – prisiljen v odstop z vseh položajev. Pristane na ameriškem smetišču. Hodi lahko le še s palico – kot Hank Quinlan. Kapitalizem ga vrže stran. Leto kasneje umre.

Toda ignorirate ga na lastno odgovornost, pravi Alexis Bloom, režiserka lani posnetega dokuja o Rogerju Ailesu (Deli in vladaj), v katerem slišimo: »Če Donald Trump ne bi obstajal, bi si ga Roger Ailes izmislil.«

Ko je Trump napovedal kandidaturo, mu je dal Ailes jasno vedeti, da ga bo Fox News podprl. Dal mu je precej več prostora kot drugim republikanskim kandidatom, novinarji so mu postavljali mehka vprašanja, povedali so mu jih vnaprej. A to so le malenkosti. Bistveno je tole: Ailesov Fox News je tako spremenil Ameriko, da je izvolila Trumpa. Fox News je ustvaril ljudstvo, ki je izvolilo Trumpa. Fox News je ustvaril paranojo, ki je izvolila Trumpa. Fox News je ustvaril resentiment, ki je izvolil Trumpa. Fox News je ustvaril jezo, ki je izvolila Trumpa. »Kdor podcenjuje Trumpa, ne razume povprečnega Američana.«

In ko Trump na prvem predvolilnem shodu oznani, da so Mehičani kriminalci, morilci in posiljevalci, Ailes, ki to gleda na televiziji, dahne: »Ljudem daje le to, kar hočejo.« Zaveda se strašne moči paranoje, resentimenta in jeze.

Bolj ko jih strašiš, raje te imajo!

Toda Roger Ailes, ki je Trumpa pripravljal na televizijska soočenja s Hillary Clinton (in računal, da bosta po volitvah lansirala Trump TV), ni bil edini, ki je moral zaradi spolnega nasilja oditi s Fox Newsa – oditi je moral tudi Bill O’Reilly, največji zvezdnik Fox Newsa. Prav tako zaradi spolnega nasilja. Ni bil zadnji. Kot se je izkazalo, je bil Fox News stroj za spolno nadlegovanje – in šefi so to prikrivali. Spolne nadlegovalce so ščitili – če je kaka ženska koga tožila, so z njo dosegli poravnavo.

Pričakovali bi, da bo ta afera odnesla Fox News – ali pa ga omajala – ali pa ga utišala – ali pa mu vsaj znižala ratinge. Nič od tega se ni zgodilo. Niti ratingi mu niso padli, kaj šele, da bi ga odneslo. Fox News bi lahko sredi Pete avenije ustrelil človeka, pa zaradi tega ne bi izgubil niti enega samega gledalca. Fox News je teflonski – kot Trump, ki lahko počne in govori in tvita neverjetne traparije, pa zaradi tega ne izgubi niti enega samega volivca.

Doku Deli in vladaj se konča z insertom, v katerem eden izmed voditeljev jutranjega programa na Fox News razkrije: »Slišimo, da predsednik Trump vsako jutro ob sedmih gleda naš program.« Potem kamera pokaže Belo hišo, voditelj pa reče: »Predsednik, če nas zdajle res gledate, ugasnite in ponovno prižgite luč!« In res, luč v enem od oken ugasne in se ponovno prižge.

Fox News in Trump imata iste fene. Noben škandal ju ne podre. Nekaj si izmislita – in to potem ponavljata in ponavljata in ponavljata in ponavljata. Trump ve to, kar ve Fox News: bolj ko jih strašiš, bolj te gledajo! Bolj ko jih polariziraš, raje te imajo!

Trump je Fox News. Fox News je bil Trump pred Trumpom.

Trump ve to, kar je vedel Ailes: da ne potrebuješ vseh Američanov, temveč le tiste, ki so »predisponirani za kupovanje tega, kar jim prodajamo«, potemtakem tiste, ki ljubijo paranojo, predsodke, politično nekorektnost, zastavo, družinske vrednote, belo Ameriko.

Povabilo na zajtrk z molitvijo

Tako kot bi pričakovali, da bo Fox News zaradi masivnega seksualnega škandala izgubil ratinge, bi pričakovali, da bo Trump zaradi vseh svojih vulgarnosti, primitivnosti in preteklih seksualnih deliktov podporo izgubil vsaj pri evangeličanih, pa se to ni zgodilo. Ravno nasprotno: evangeličani ostajajo Trumpov najmočnejši in najzvestejši volilni blok.

V Washingtonu vsako leto februarja poteka National Prayer Breakfast – molilni zajtrk, zajtrk z molitvijo, sveti zajtrk. Na njem se slavnostno zbere vsa družbena in politična elita – tudi vsi kongresniki, senatorji in predsednik. Pa magnati, diplomati, verski voditelji in celo tuji državniki. Kaj tam počnejo? Skupaj zajtrkujejo in molijo. Utrjujejo svojo vero v vero. In utrjujejo medsebojne vezi. Molitev je vezni člen. Molitev povezuje. Molitev združuje. Ljudje, ki skupaj molijo, se strinjajo.

Fox News in Trump imata iste fene. Noben škandal ju ne podre. Trump ve to, kar ve Fox News: bolj ko jih strašiš, bolj te gledajo!

National Prayer Breakfast izgleda kot nekaj povsem samoumevnega, naravnega in nedolžnega – kot nacionalni praznik. Kot nekaj, kar je tu že od nekdaj – kot nekaj, kar so prakticirali že ustanovni očetje Amerike, George Washington, James Madison, Thomas Jefferson, John Adams, Benjamin Franklin, Alexander Hamilton in drugi. Mnogi so prepričani, da je National Prayer Breakfast zapisan v ustavi – ali pa vsaj kje med amandmaji.

Pa ga ne najdete v ustavi – še med amandmaji ne. Tudi med ameriškimi državnimi prazniki ga ne najdete. Netflixova dokumentarna miniserija Družina (The Family), ki jo je posnel Jesse Moss (avtor briljantnega dokuja The Overnighters), nas popelje v ozadje tega nacionalnega zajtrka z molitvijo, še bolj pa v zakulisje skrivnostne krščanske fundacije Fellowship (»Bratovščina«), alias »The Family«, ki ta zajtrk organizira.

Zajtrke z molitvijo je že sredi tridesetih let prejšnjega stoletja lansiral Abraham Vereide, ameriški pastor norveškega rodu, evangeličanski fundamentalist, ki ga je neko noč, ko je pred spanjem razmišljal o socialistih, sindikalistih in komunistih, za katere je bil prepričan, da hočejo Seattle spremeniti v sovjetsko republiko, nenadoma obiskala »zaslepljujoča svetloba«, ki je bila znamenje. Zato je lokalne poslovneže prepričal, da so vsak teden enkrat skupaj zajtrkovali – in molili, da bi Jezus odrešil Seattle in da bi socialisti, sindikalisti in komunisti čim prej propadli.

S poslovneži in drugimi stebri Seattla pa je tudi molil, da bi med njimi vstal mogočen politični voditelj. In res, Arthur Langlie, mestni svetnik, je evforično dahnil: »Pripravljen sem – naj me Bog uporabi!« Vereide in njegovi zajtrkovalci so Langlieja z molitvijo najprej povišali v župana, potem pa še v guvernerja.

Bog ga je uporabil.

Vereide je ta format – zajtrk z molitvijo – potem razširil še v druga mesta, leta 1953 pa mu ga je uspelo transplantirati v Washington, kjer je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Dwight D. Eisenhower. In še vedno je tako: na vsakem zajtrku je slavnostni govornik tudi aktualni ameriški predsednik.

Kako to, da »Bratovščina« vsako leto zbere vso ameriško elito, republikansko in demokratsko in neodvisno? Kako to, da pridejo vsi, ki kaj veljajo? Kako to, da nihče ne reče ne? Za začetek, »Bratovščina« je organizacija, ki se dela, da ni organizacija in da sploh ne obstaja – organizacija, ki dela vse, da bi bila nevidna. Ne le »čim bolj« nevidna, temveč povsem nevidna.

Douglas Coe, alias »prvi brat«, alias »čarovnik iz Oza«, alias »skrivna verzija Billyja Grahama«, ki je »Bratovščino« vodil desetletja (umrl je – kot Roger Ailes – leta 2017), je trdil, da Jezusovo delo najbolje opravljaš neopazno in nevidno, skrivaj, v tajnosti. Zato je sam deloval nevidno in konspirativno: vplivneže in mogočneže, politike in poslovneže je mrežil, ne da bi bilo to mogoče zaznati. »Bolj ko je organizacija nevidna, bolj je vplivna.« Vidne reči so začasne – nevidne reči pa so večne. Kot duh.

Razlog več, da je veljal za »najmogočnejšega človeka v Washingtonu, za katerega niste slišali«. Kot pravijo: Coe je obiskal predsednika, ministra ali senatorja – in začelo se je dogajati. Vedno so mu ustregli. Le kako bi mu lahko »bratje« rekli ne? »Če moliš, se zgodi!« Molitev »brate« vedno poveže in združi – za ljudi, ki skupaj molijo, je vedno vse mogoče. Če »Družina« moli skupaj, potem »Družina« tudi drži skupaj – in ostane skupaj. Vedno. Za vse čase.

»Krščanska mafija«

Douglas Coe je bil fundamentalist, ki je oznanjal: »Najprej Jezus!« In Jezusa je imel za nekaj, kar je onstran religije – za tega, ki je sprejemljiv za vse. Navsezadnje: »Umrl je za vse.« Razen Jezusa ni ničesar. »Jesus Plus Nothing,« se je glasil njegov moto. Zato Jezus odpira vsa vrata. In zato za te, ki skupaj molijo, ni meja. Na tak način je Coe okrog »Bratovščine« zbiral vplivneže in mogočneže. Na tak način je zbiral moč. Na tak način je zbiral volkove. In na tak način je na svojo stran vedno dobil tudi ameriškega predsednika, »kralja volkov«: »Pokaži mu, da imaš moč, pa bo na tvoji strani!« Coe je lahko vsakemu novemu ameriškemu predsedniku vedno pokazal prav to: da ima moč. In če bo molil z njim, se bo navzel njegove moči – njegovega omrežja.

»Bratovščina«, ki ima v Washingtonu orjaško palačo, v kateri skupaj živijo in molijo številni kongresniki (izključno beli!), in ki zelo spominja na teokratski, totalitarni Gilead iz Dekline zgodbe, utrjuje vero v vero in »totalnega Jezusa«, utrjevanje vere v vero in »totalnega Jezusa« pa pomeni utrjevanje vere v družinske vrednote, vere v zelo jasno spolno hierarhijo, vere v podrejenost žensk ter vere v absolutno lojalnost moškemu in vodji – »po zgledu Hitlerja, Stalina, Maa,« kot pravi Jeff Sharlet, po čigar knjigah The Family in C Street so posneli to dokuserijo, ki razkriva vzporedni svet, v katerem krščanski fundamentalizem moli s stebri sekularnega sveta. Ali bolje rečeno: dokuserija razkriva vzporedni svet, v katerem krščanski fundamentalisti stebre sekularnega sveta učijo misliti – in verovati. Tako kot Fox News misli namesto malih ljudi, teokratska »Bratovščina« misli namesto političnih in poslovnih elit.

V arhivskih posnetkih slišimo Coeja, ki pravi, da mora biti »zaveza« med »brati« takšna, kot je bila med nacisti, ali pa takšna, kot je med mafijci. »Poglejte moč njihovih vezi!« Te nacistično-mafijske »zaveze« so krščanski fundamentalizem pripeljale v srce ameriške politične oblasti ter razžrle demokracijo in ustavo in načelo ločenosti države od cerkve. »Bratovščine«, ki skrivaj piše zakone (ne le v Ameriki, temveč po vsem svetu, tudi v Romuniji, kjer je spisala protigejevsko zakonodajo), se ni zaman prijel vzdevek »krščanska mafija«.

Roger Ailes je postresnični showman, motivacijski guru, fabulist, mitoman, Machiavelli, fašist, cinik, sadist, oportunist, požeruh in paranoik – patološki paranoik.

Coe, ki ga je Hillary Clinton označila za »resnično ljubečega duhovnega mentorja in vodnika«, je skušal Jezusa spraviti v vse družbene pore, v vse politične odločitve. In pri tem ni izbiral sredstev. Družbenih elit pač ne osvojiš s tem, da jim Biblijo prodajaš kot zgodbo o ljubezni in milosti, temveč s tem, da jim jo prodaš kot zgodbo o moči.

Politični voditelji so mu jedli iz roke, ker jim je rekel, da jih je za voditelje izbral Bog. Magnati in titanski poslovneži so mu jedli z roke, ker jim je rekel, da so bogati z božjim blagoslovom. In eksotični diktatorji – recimo Moamer Gadafi, Omar Al Bashir, Suharto, Sani Abacha in Siad Barre (bolj ko ne genocidni vojni zločinci) – so mu jedli iz roke, ker jim je rekel, da na oblasti ostajajo po božji volji.

Izbral jih je Bog – in tudi sodi jim lahko le Bog.

Douglas Coe je lahko 21. februarja 2017 v miru umrl. Mesec prej je prisegel novi ameriški predsednik – Donald Trump. Trump je ta, ki ga je »Bratovščina« vsa ta leta in desetletja čakala. Trump je voditelj, ki ga je izbral Bog. Trump je »kralj volkov«. Trump je ta, ki bo odrešil Ameriko. Trump je ta, ki lahko po mili volji greši – hej, tudi biblični kralj David je grešil, pa so ga številni preroki imeli za idealnega kralja.

Ja, Trump je ta, ki lahko na Peti aveniji ustreli človeka, pa zaradi tega ne bo izgubil niti enega belega evangeličana. Vse njegove grehe, škandale, transgresije, bedarije in tvite preglasi dejstvo, da je v Beli hiši po božji volji.