Dan v zaporu = 100 evrov

Še ne tako davno je Slovenija storilce prekrškov, šlo je za tiste, ki kazni sploh niso mogli plačati, pošiljala v zapor. To je bil zgolj »streznitveni« nekajtedenski zapor, ki naj bi najbolj »uporniške« neplačnike prepričal, da globo morajo plačati. Ta dolžnost je ostala tudi po izpustitvi iz zapora.

Kazni se je reklo uklonilni zapor in v desetih letih ga je prestajalo skoraj 11 tisoč ljudi. Tako ureditev je leta 2014 odpravilo ustavno sodišče, vlada Mira Cerarja pa je dve leti kasneje državi vrnila možnost, da ljudi zaradi prekrška pošlje v zapor.

Novi kazni, ki se zdaj uporablja že skoraj tri leta, se reče nadomestni zapor. Že ob uvedbi so na ministrstvu za pravosodje, ki ga je vodil Goran Klemenčič, pojasnjevali, da se bo uporabljal le pri ljudeh z visokimi nakopičenimi kaznimi, ki bi jih lahko plačali, a se temu izogibajo. Poleg tega naj bi zaporniki z bivanjem v zaporih dejansko odslužili kazen, kar v uklonilni zapor ni bilo zajeto. Z vsakim dnevom za zapahi naj bi »odplačali« 100 evrov globe.

Ko sodišče predlaga nadomestni zapor, imajo zaporniki možnost zaprositi, da se ta nadomesti z delom v splošno korist. Te možnosti nimajo vsi, zanjo lahko zaprosijo le tisti z najnižjimi dohodki. Mednje sodijo predvsem prejemniki socialne pomoči in tudi zaposleni, ki sami ali z družino živijo v revščini. Kdor tega pogoja ne izpolnjuje, če torej ima spodobne dohodke ali če že poprej dodeljenega dela v splošno korist ni vestno opravil, odide v zapor.

Nadomestni zapor je sicer mogoče izreči šele, ko se posamezniku nabere za več kot 1000 evrov glob, ki jih finančni upravi ne uspe izterjati. In ta zapor pride v poštev zgolj za prekrške, storjene od novembra 2016.

Število takšnih zapornikov se bo zato sčasoma povečevalo, doslej pa jih je bilo malo. V slabih treh letih je sodišče dosodilo 23 nadomestnih zaporov, od katerih so jih prekrškarji 18 že odsedeli in s tem odplačali globe. Med omenjenimi sta bili dve ženski, trenutno pa nadomestni zapor prestajata dve osebi.