Volčja zgodba

Vsakoletni monitoring volkov v Sloveniji je pri koncu. Z izzivanjem s tuljenjem je bil zbran še zadnji sklop podatkov za poročilo o številnosti populacije volkov. Za zdaj neuradne ugotovitve ne nakazujejo bistvenih sprememb v številu volkov, ki naj bi jih bilo lani 75. Ujemajo se s podatki, zbranimi z genskim monitoringom, ki kažejo tri osebke več. »Da bi govorili o trendih, je še prezgodaj, saj je treba podatke prečistiti,« razlaga Rudi Kraševec iz društva Dinaricum. »Smo pa zadovoljni, ker populacija kaže ugodno stanje, ker se povečuje – to se nam zdi zelo dobro, saj je plod dobrega načrtovanja in upravljanja,« pove Kraševec in hkrati poudari, da so v društvu naklonjeni čim naravnejšemu stanju populacije, a se hkrati zavedajo, da bistveno vlogo pri upravljanju volka igra tako imenovana družbena kapaciteta. »Volkov v naravi več, kot jih je lahko, sicer nikoli ne bo,« še doda. Na Cerkljanskem, kjer je pred časom nastala peticija s skoraj 3000 podpisi za odstranitev zveri iz okolja, so prepričani, da je volkov več.

Zaradi vztrajnih pritiskov kmetov je bilo območje interventnega odstrela razširjeno tudi na ta del Slovenije, na začetku septembra pa je bil v bližini ene od kmetij odstreljen prvi volk. »Na podlagi izzivanja z zavijanjem smo tam locirali dva tropa, enega na Jelovici in enega na Cerkljanskem,« pravijo v društvu Dinaricum. To pomeni, da naj bi bila tam dva para volkov z mladiči. »Po laičnem razumevanju je tako res mogoče sklepati, da je tam 16 volkov. A to ne pomeni 16 odraslih volkov in to je pomembna razlika, saj je smrtnost pri volkovih v prvem letu 50-odstotna ali celo višja,« pojasnjuje Kraševec. Odstrel volčjega mladiča, ki je z objavami fotografij trofeje na Facebooku sprožil buren odziv javnosti, je bil opravljen v skladu s predpisi, pripominja Kraševec. »Če bi bil odstreljen vodilni volk, bi lahko to povzročilo nasprotni učinek. Trop bi zelo verjetno razpadel, preostale živali pa bi iskale lažji plen. Tako pa je šlo za odstrel mladiča, kar upamo, da bo imelo želeni učinek in bo druge volkove odvrnilo od vračanja na ta območja.« Boštjan Čemažar, ki je volka odstrelil, in drugi lovci na Cerkljanskem želijo razširitev interventnega zakona. »Upamo, da vse to ne bo preraslo v gonjo, v neko brezglavo pobijanje,« o pozivih k povečanju kvote razmišlja Kraševec. »Smiselno bi bilo najprej videti, kakšen bo učinek odstrela,« razlaga, počakati bi bilo treba na odziv tropov in spremljati, ali se bodo škode nadaljevale. »Pomembneje se nam zdi nadaljevati dialog, vpeljevanje zaščite in izobraževanje, kaj pomeni prisotnost volka.