Knjiga / Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje
Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019, prevod: Polona Mertelj, 32,99 €
Bernard Nežmah
MLADINA, št. 37, 13. 9. 2019
+ + + + +
Po Kratki zgodovini človeštva in Kratki zgodovini prihodnosti še tretji prevod popularnega izraelskega profesorja. Predavatelj na Oxfordu je vešč eseja, v katerem predstavlja univerzitetne teme množicam. A bolj kot z jezikovnim slogom nagovarja s poznavanjem zgodovine, ki pa je ne podaja tematsko v klasični zgodovinski maniri, ampak z njeno pomočjo misli minule, sedanje in prihodnje čase. Denimo motiv atentatov v Parizu 2015 osupljivo prepričljivo poveže s porazom križarjev Ludvika IX. in razmeroma malo samomori nacistične vrhuške po porazu leta 1945. Nekoč so širjenje informacij omejevali, danes jih imamo dobesedno preveč. Ker prinašajo neskončne množice variacij na isti dogodek, ljudje izgubljajo sposobnost, da bi v takšnem obilju razločevali pomembnosti od nepomembnosti. Harari torej prinaša šolo mišljenja. Z njo jasno tezo, da je konec dobe, ko si med šolanjem nabiral znanja, potem pa si jih samo še apliciral.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bernard Nežmah
MLADINA, št. 37, 13. 9. 2019
+ + + + +
Po Kratki zgodovini človeštva in Kratki zgodovini prihodnosti še tretji prevod popularnega izraelskega profesorja. Predavatelj na Oxfordu je vešč eseja, v katerem predstavlja univerzitetne teme množicam. A bolj kot z jezikovnim slogom nagovarja s poznavanjem zgodovine, ki pa je ne podaja tematsko v klasični zgodovinski maniri, ampak z njeno pomočjo misli minule, sedanje in prihodnje čase. Denimo motiv atentatov v Parizu 2015 osupljivo prepričljivo poveže s porazom križarjev Ludvika IX. in razmeroma malo samomori nacistične vrhuške po porazu leta 1945. Nekoč so širjenje informacij omejevali, danes jih imamo dobesedno preveč. Ker prinašajo neskončne množice variacij na isti dogodek, ljudje izgubljajo sposobnost, da bi v takšnem obilju razločevali pomembnosti od nepomembnosti. Harari torej prinaša šolo mišljenja. Z njo jasno tezo, da je konec dobe, ko si med šolanjem nabiral znanja, potem pa si jih samo še apliciral.
Čaka nas epoha neprestanih menjavanj poklicev, znanj in veščin. A tudi tu ni premočrten, dopušča namreč kataklizmo z vprašanjem: ali bo sodobni človek sploh imel čustveno vzdržljivost, potrebno za življenje z neskončnimi pretresi? Čeprav še nekako vlada prepričanje, da homo sapiens prekaša stroj v sposobnosti inovativnosti, pa avtor postreže z dominacijo iskrive mašine. Ne le algoritmi, ki so narejeni tako, da ponujajo tudi izvirnost, pač pa praksa vrhunskega šaha, kjer na turnirjih nadzirajo igralce, ali so si pomagali z računalniškimi programi, tako da tiste, ki so potegnili ustvarjalne poteze, osumijo kot prevarante. Človek je sposoben le predvidljive rutine, domiselnost odslej pritiče mašini. Harari, ki je doktoriral iz avtobiografskih besedil srednjeveških junakov, je seveda bolj kot zgodovinarju podoben stroju.
