Varčevanje pri revežih

Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov.

Ker pa se je v vmesnem času socialna pomoč zvišala na 402 evra, pravijo na ministrstvu, naj bi dodatek za delovno aktivnost izgubil smisel: na iskalce zaposlitve naj bi deloval demotivirajoče. »Dodatek za delovno aktivnost danes postaja redni dodatek delovno aktivne populacije v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile,« pravijo na ministrstvu, zaradi česar ga želijo odpraviti in tako prihraniti 16 milijonov evrov.

Odpravi dodatka so ta teden, ko je ukrep obravnaval parlamentarni odbor za delo, nasprotovali v Levici in SD. Vladi očitajo antisocialno politiko; koalicija se je namreč v pogodbi celo zavezala k zvišanju tega dodatka. Da je ukrep protisocialen, so opozorile tudi številne nevladne organizacije. Na Inštitutu 8. marec so denimo izračunali, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati, če bo dodatek odpravljen, saj bodo na koncu meseca imele manj, kot če bi bile brezposelne. Torej nasprotno, kot trdijo na ministrstvu.

Težava ni tako črno-bela. Kakor je za Radio Slovenija dejala Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, je bila uvedba dodatka sporna z vidika socialne politike, saj je umetno začela ločevati zaslužne in nezaslužne revne. Meni, da socialnih dodatkov ne bi smeli pogojevati »z ideološkimi konstrukti«. Dodatek bi bilo po njenem mnenju smiselno odpraviti, a tako, da bi hkrati zvišali cenzus za denarno socialno pomoč.

V sredo je o tem potekala razprava v parlamentu. Poslanci je niso končali, za zdaj je prekinjena. Ministrstvo za delo namreč nima dovolj natančnih podatkov o tem, kakšna je struktura upravičencev do dodatka, zagovorniki odprave tega, predvsem državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, pa so raje govorili o fiskalni vzdržnosti. Zdaj so jim poslanci naložili, naj pokažejo natančne izračune.

Gotovo pa so k ponovnemu premisleku prispevale tudi zgodbe, ki jih je zbral Inštitut 8. marec, zgodbe ljudi, za katere je ta dodatek bistven za preživetje. Petra Meterc je prebrala nekaj zgodb. Poslancem je povedala, da  za nekatere "ena kava pomeni kilogram kruha in liter mleka za otroke".