Damjana Kolar

16. 9. 2019  |  Kultura

Praznik slovenskega filma

Festival slovenskega filma v Portorožu letos prinaša 106 filmov, Badjurovo nagrado pa bo prejel filmski avtor in komponist Andrej Zdravič

Jaz sem Frenk

Jaz sem Frenk
© Željko Stevanić/IFP-Vertigo

V Portorožu bo med 17. in 22. septembrom potekal 22. Festival slovenskega filma. Osrednji slovenski filmski dogodek, ki bo potekal na dveh prizoriščih, v Avditoriju in kinu Monfort, bo letos ponudil 106 filmov, od tega 57 v tekmovalnem programu: 11 celovečernih filmov, 10 manjšinjskih koprodukcij (8 celovečernih in 2 kratka filma), 5 srednjemetražnih, 18 kratkih in 13 študijskih filmov. Letošnji Badjurov nagrajenec je neodvisni filmski avtor in komponist zvoka Andrej Zdravič, ki se mu bodo v sekciji Posvečeno poklonili s projekcijo štirinajstih njegovih eksperimentalnih filmov.

Direktorica Jelka Stergel pravi, da je glede na prejšnje leto opazen tematski zasuk od socialne drame k bolj politično angažirani drami, ki meji že na politični triler. Kot vse pomembnejši steber festivala je izpostavila strokovni program, katerega namen je ustvariti platformo, kjer lahko filmski ustvarjalci izmenjujejo svoje znanje in izkušnje ter iščejo mednarodne partnerje za svoje filmske projekte.

Osrednji dogodek strokovnega programa bo koprodukcijsko srečanje Fokus: Italija, v okviru katerega bodo predstavili italijanske institucije, ki nudijo sistem podpore filmski produkciji in kulturni izmenjavi (MIBAC, ANICA, regionalne sklade, Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani, Italijansko trgovinsko agencijo Slovenija), predvsem pa bodo poskušali s predstavitvami (pitchingi) izbranih projektov v razvoju in postprodukciji še bolj spodbuditi koprodukcijsko sodelovanje med državama.

Festival bodo odprli s premiero novega celovečernega filma režiserja Metoda Pevca Jaz sem Frenk, sledili pa bodo še Oroslan v režiji Matjaža Ivanišina o smrti moškega, ki pretrese majhno vas v Porabju, Korporacija v režiji Mateja Nahtigala, ki prinaša kritiko korupcije v današnji slovenski družbi, Vsi proti vsem Andreja Košaka, politična drama z elementi trilerja, ki se dogaja v izmišljenem kraju Rovte in govori o politiki, volilnih prevarah in razkrajanju moralnih vrednot, drama Polsestra v režiji Damjana Kozoleta o odtujenih polsestrah iz Izole, ki morata zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani, eksperimentalni film Človek s senco v režiji Eme Kugler in Zgodbe iz kostanjevih gozdov v režiji Gregorja Božiča, sanjske pripovedi o razpadu majhne skupnosti na jugoslovansko-italijanski meji.

SUJIxRUn20s

IhCDq6HOKaQ

V okviru tekmovalnega programa bodo predvajali tudi štiri dokumentarce. Film Buča na vroči strehi sveta je portret izjemnega pesnika Tomaža Šalamuna v režiji Nejca Sajeta in Jeffreya Younga, Sabrina Morena pa v dokumentarcu Vprašanje identitete odkriva zgodbe žensk, ki so se ob razpadu Avstro-Ogrske bojevale za priznanje identitete. Režiser Miran Zupanič je v filmu Poj mi pesem portretiral glasbenika Vlada Kreslina, Siniša Gačič pa v dokumentarcu Hči Camorre predstavlja nekdanjo kamoristično morilko Cristino Pinto, ki se po prestani 24-letni zaporni kazni sooča z izzivi vsakdanjega življenja. 

T_DUmCYe1HU

Med drugim bodo v Portorožu predvajali za nagrado lux nominirano manjšinsko slovensko koprodukcijo Bog obstaja, ime ji je Petrunija v režiji Teone Strugar Mitevske, filme Sin v režiji Ines Tanović, Dober dan za delo Martina Turka in Šivi režiserja Miroslava Terzića, ki je na 69. Berlinalu prejel nagrado "Europa Cinemas" za najboljši evropski film v programskem sklopu Panorama, kot edini mladinski celovečerec pa koprodukcijo Moj dedi je padel z Marsa v režiji Dražena Žarkovića.

_cNUxE8sS-c

Tekmovalni program obsega še pet srednjemetražnih, 18 kratkih in 13 študentskih filmov. Med kratkimi bodo prikazani tudi animirana filma Liliana v režiji Milanke Fabjančič in Tako zraste...Metulj v režiji Mihe Kalana in Jerneja Žmitka ter eksperimentalni film Ostanki - izpovedi duhovom Nika Novaka in Matevža Jermana. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.