Leto opice

Sod smodnika.

Leto opice je lahkotno težka, barvito črna, nenapeto dobesedna metafora, ki nas prepričuje, da je Makedonija dežela, ki je uzakonila tranzicijo in vse njene turbobolezni, s korupcijo vred. Ko Cobeta (Igor Angelov), obubožanega oskrbnika v skopskem živalskem vrtu, odpustijo, mu najprej rečejo: prinesi dva tisoč evrov, pa ti vrnemo službo! Ko iz živalskega vrta zbeži šimpanz Koko, njegov protežiranec, nor na Darwinovo knjigo O nastanku vrst, ponudbo hitro spremenijo: vrni šimpanza, pa ti vrnemo službo!

Cobe se sicer dobro zaveda, da je socialni darwinizem, ki ga uveljavljajo oblasti (oni razvpiti “neoklasicistični” kipi le prikrivajo gnilobo, revščino, bedo, boj za preživetje, brezposelnost), male ljudi prepustil sivi ekonomiji in da jih je obenem tako utrudil, da se patetično utapljajo v nostalgiji in cele dneve prepevajo O sole mio, a moralno še vedno ni tako zakrnel, da bi pristal na takšne kupčije. Bolj ko Koko beži in skače v neznano, bolj se časi spreminjajo in bolj vsi blaznijo – mediji, javnost, politika. Za nekatere je Dillinger, za druge Robin Hood, za nekatere je nevarnost, za druge veselje, nekateri bi ga zaprli, drugi ne. Koko deli. Lahko bi tudi vladal. Nov obraz. Obraz državljanske nepokorščine. Obraz alternative. Manjkajoči člen v zimi ljudskega nezadovoljstva. Saj bi rekel: toliko bede, toliko korupcije, toliko političnega primitivizma, pa tako lepa dežela. A to bi lahko rekli tudi za Slovenijo. (Cankarjev dom)