Laži in kraja

Zadnji posel.

Zgrabite Modiglianija, Schieleja, Gustona, Degasa ali Giacomettija, ki visi na bogataševi steni, in preprosto odkorakajte, svetuje film Laži in kraja, ki si domišlja, da ve, kako kapitalizem zapeljati tako, da bo delal za vse, ne le za elite. Ivan (Theo James), atraktivni outsider, pride na prestižno losangeleško zabavo – urejen, eleganten, skuliran, vzvišen, v smokingu, z metuljčkom. Izgleda tako, kot da hoče izstopati, a noče – v resnici se hoče le čim bolj neopazno zliti z okolico. To so varovalne barve. Da je del jet-seta, namreč le hlini. Ivan je tat, mojster krinke, princ losangeleških noči, remiks Thomasa Crowna in Toma Ripleyja, ki se povsod obnaša tako, kot da je to njegovo, in ki hoče zapreti očetov hazarderski dolg, zato krade drage umetnine – tokrat je prišel po Koonsovega Zajca.

Nič lažjega – le original zamenja z napihljivo kopijo. Bogataši originalov več ne ločijo od kopij. A še preden umetnino dobro preda naročniku, mračnemu, brezčutnemu Dimitriju (Fred Melamed), že dobi novo, precej večje in usodnejše naročilo – ukradel naj bi Hitlerjev avtoportret, ki ga ima v svoji zbirki neki magnat, sicer zbiralec nacistične memorabilije. To, da spi gol, je le uvod v drobni tisk, ki pravi, da je vietnamski veteran, ki je nekoč v Vietnamu – gol! – pobil trumo gverilskih napadalcev. Tat, ki dela brez pištole, naj bi torej okradel morilsko mašino – Keyserja Sözeja nove dobe! Komplicirano bo. Čakajte, da se v Ivanovo življenje vrne njegov bipolarni brat (Ebon Moss-Bachrach), ki je tako nepredvidljiv kot trg z umetninami. Čakajte, da se nanj obesi zvita, konspirativna, fatalna Elyse (Emily Ratajkowski), ki je vsaj tako dobra igralka kot on. In čakajte, da se nanj prilepi FBI (Isiah Whitlock Jr.). A kot pravi Dimitri: s tem “poslom” bo Ivanov dolg zaprt. Jasno, nič ni dlje od resnice – dolga ni mogoče nikoli odplačati. In film Laži in kraja, po malem farsa in po malem triler, po malem retronoir in po malem šarada, je prav to: igriva, ležerna, lahkotna, zračna moralka o neodplačljivosti dolga, neznosni, vse bolj fašistoidni dekadenci elit in nezadovoljstvu vseh ostalih (99%), ki jih življenje v “zbiralski” verziji srednjeveškega kapitalizma spreminja v robine hoode.