Nogomet samo za moške

Po smrti protestnice bo Iran ženskam dovolil ogled (nekaterih) tekem

Neža Oder
MLADINA, št. 39, 27. 9. 2019

Napis med nogometno tekmo v Düsseldorfu v spomin na umrlo navijačico iz Irana

Napis med nogometno tekmo v Düsseldorfu v spomin na umrlo navijačico iz Irana
© Profimedia

Sahar Hodajari je na začetku septembra umrla zaradi poškodb, ki so bile posledica protestnega samozažiga. Hodajarijeva je protestirala, ker so jo aretirali med poskusom vstopa na stadion. Po njeni smrti so iranske oblasti Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) zagotovile, da bo ogled tekem Irankam v prihodnje dovoljen.

Sahar Hodajari je bila znana tudi kot Modra deklica, po barvah teheranskega nogometnega kluba Esteghlal. Devetindvajsetletna računalničarka je marca skušala vstopiti na teheranski stadion Azadi, oblečena kot moški, a so jo pri tem zasačili. Po treh nočeh v priporu so jo spustili na prostost, da bi počakala na sojenje.

Uradno naj bi ji sodili zaradi kršitve zakona o obvezni nošnji muslimanskega ženskega pokrivala hidžaba v javnosti, ki ga je prekršila, ko se je preoblekla v moškega. Sojenje naj bi potekalo 2. septembra, pričakovala pa naj bi do šest mesecev zapora. Pred sodiščem se je Sahar Hodajari protestno zažgala in v dneh, ki so sledili, zaradi poškodb v bolnišnici umrla.»Sram me je, da nisem mogel ničesar storiti, in sram naj bo tiste, ki so Sahar odvzeli najočitnejšo pravico,« se je proti oblastem izrekel kapetan iranske reprezentance Masud Šodžaej.

Prepovedi in omejitve, ki veljajo za ženske, so se v Iranu vzpostavile po islamski revoluciji. Iran od leta 1981 ženskam prepoveduje vstop na nogometne stadione, ko tam poteka moška tekma.

Občasno so oblasti izjemoma dovolile ogled takšnih tekem tujkam.

Po smrti Sahar Hodajari je Fifa od Irana zahtevala, da ženskam omogoči neomejen dostop do nogometnih stadionov. Zagrozila je tudi z izključitvijo te države iz mednarodne nogometne družine, in to se je obrestovalo. »Dobili smo zagotovila, da bodo ženske lahko na stadionih,« je na novinarski konferenci zatrdil predsednik Fife Gianni Infantino. »Ženskam moramo dovoliti, da pridejo na stadione,« je dejal. »To je zelo pomembno. Zadnjih 40 let to, če ne štejemo nekaj izjem, ni bilo mogoče.« Da pa gre tudi tokrat za izjemo, je v izjavi za javnost potrdil iranski minister za šport Masud Soltanifar: »Pripravili smo vse potrebno, da bodo ženske lahko prišle na stadion. Vendar pa izjema velja izključno za mednarodne reprezentančne tekme.« Iranski režim bo tako za ženske izjemoma preklical prepoved ogleda zgolj domačih tekem iranske reprezentance.

Sam Fifin statut določa, da mora biti diskriminacija na podlagi spola kaznovana s suspenzom ali izključitvijo. Na smrt protestnice, ki je opozorila na to diskriminacijo, se je Fifa odzvala hitro. A zakaj je za poziv k enakopravnosti sploh potrebna tragična smrt? Iranska aktivistka za ženske pravice Marjam Šodžaej je opozorila, da je po aretaciji Sahar Hodajari Fifi poslala osem pisem, v katerih je prosila, naj ukrepa proti prepovedi. Ker z njimi ni dosegla nič, je predstavnikom Fife na sedež v Švici prinesla peticijo z 200 tisoč podpisi. »Nihče tega ni jemal resno,« je dejala.

Od organizacije, ki se prodaja pod gesli sloge in povezovanja, bi pričakovali, da se proti diskriminaciji v svojih vrstah ne bori šele, ko je prepozno

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti