Pamflet

Mladinin pamfletist B. Nežmah v 40. številki Mladine prav neokusno (omen est nomen: žmah je narečno okus) obračunava z Marjanom Šarcem, predsednikom vlade, pravzaprav z njegovo govorjeno (brano) angleščino med nastopom v Združenih narodih. Ves je v skrbi za slovensko dijaštvo, ki mu je bilo kar iz palače OZN signalizirano, da lahko celo s srednješolsko dvojko iz elegance obvladovanja govorjene podobe tujega jezika prilezeš na premierski položaj.

Zgodba bi znala biti zabavna, če ne bi pamfletar v besedilu, kjer rabi materinščino (!), postavil na ogled svoje jezikovno neznanje. Predvidevam, da je šel tekst tudi skozi lektorjeve (!) roke in samo zgroženo se lahko sprašujem, kakšno je bilo šele izvorno stanje pisne nežmahovščine (pred jezikovno popravljanico).

Česa B. N. ne obvlada? - predložne rabe: … imeti pač kaj za povedati - rabe določne/nedoločne oblike: … lahko jo jemljemo za simpatični lik - rabe števila: konec koncev tudi športne evforije … je gesta iskanja – sklanjanje (pregibanje) besednih vrst: z Medvedjevim (prav seveda –om) - stavčne strukture, oblikovanja povedi, rabe ločil, končnih in nekončnih: zadnja poved predzadnjega odstavka Torej – Šarec s svojo angleščino za dvojko, največ trojko po nežmahovski meri odpustkov postane predsednik vlade, Nežmah z materinščino za kilavo dvojko, tudi skozi prste ne za trojko, pa Mladinin kolumnist/pamfletar.

Sporočilo dijakom je jasno. S Šarčevo angleščino in Nežmahovo slovenščino do zvezd.