Katedrala privilegijev

Čez nekaj dni se začenja ofenziva neoliberalcev na javno premoženje. »Predlagamo, da se sproščeno pogovorimo, kako se skupaj upreti kršitvam naših zakonitih in ustavnih pravic z vsemi sodnimi in drugimi pravnimi sredstvi ... V bistvu gre za nasprotovanje javnim monopolom, ki dušijo zasebno pobudo in konkurenco, s tem pa napredek naroda in blaginjo ljudi.« Tako se glasi del povabila na konvencijo združenja Katedrala svobode, ki bo potekala 16. oktobra v Ljubljani. Besedilo je podpisal prvi predsednik Zbora za republiko, nekdanji ustavni sodnik in ideolog stranke SDS, danes pa zaradi državne velikodušnosti uspešni podjetnik Peter Jambrek.

Tako bodo desni intelektualci razglabljali o uporu zoper težave, s katerimi se po Jambrekovih besedah spoprijemajo zasebniki, ki jim država povzroča nevšečnosti, to so tisti, ki imajo v lasti šole, vrtce, fakultete in univerze, pa tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki, nepremičninarji ter velike zavarovalnice. Kakšne težave jih tarejo? Predvsem ena – vsi bi radi več javnega denarja, država pa napoveduje, da jih bo prepustila skrbi vsemogočnega trga. Zasebni zdravniki si želijo še več sredstev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar manj nadzora. Zdravstvene zavarovalnice, ki služijo z dopolnilnim zavarovanjem, se na vse kriplje upirajo odpravi tega. Nepremičninarji so jezni, ker jim je vlada omejila previsoke provizije. Zasebne fakultete pa kličejo k uporu, potem ko je ministrstvo napovedalo temeljito revizijo koncesij za študijske programe …

Prav v napovedih prevetritve zasebnega visokega šolstva gre iskati razloge za to, da Jambrek bije plat zvona. Nekdanji politik je danes poslovnež – lastnik in direktor zasebne Nove univerze in profesor na njej. Ta univerza združuje tri družboslovne fakultete, ki se imajo za koncesije za študijske programe, zaradi katerih imajo zagotovljen stalen dotok denarja od države, zahvaliti Jambrekovim političnim povezavam; ni naključje, da sta člana njegove Katedrale svobode nekdanja ministra za visoko šolstvo Jure Zupan in Žiga Turk. Jambrekove fakultete imajo koncesije za šest programov, dva na prvi stopnji in štiri na podiplomski stopnji. Nova univerza pa bo samo letos od države dobila okoli 4,3 milijona evrov. Pri tem njeni programi privabljajo manj študentov kot javne fakultete. Na 63 razpisanih mest za študij javne uprave na Jambrekovi Fakulteti za državne in evropske študije se je prijavilo le šest brucev. Drugače povedano, Jambrekova univerza bi v resnici na trgu s težavo preživela, odvisna je od denarja, ki ga za programe dobi od domnevno zlobne in skope države.

Ker pa država v resnici teh študijev ob ponudbi programov na javnih fakultetah ne potrebuje, zdaj ministrstvo za izobraževanje napoveduje revizijo in možnost odvzema koncesij. Za enega izmed Jambrekovih programov je pristojni resor že ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev za koncesijo, saj se nanj redno vpisuje manj kot 20 študentov.

Direktor Jambrek in njegovi sodelavci – v Katedrali svobode najdemo še njegova partnerja z Nove univerze Dimitrija Rupla in Mateja Avblja – imajo dobre razloge, da kličejo k uporu.