O tolpah in predsodkih

Prejšnjo sredo je v Kočevju potekala kulturna prireditev pod geslom »Stop nasilju« v organizaciji istoimenske civilne pobude. Pelo in plesalo se je, govorniki pa so opozarjali na naraščajoče nasilje mladoletniških tolp, romskih načeloma, čeprav te besede naravnost ni izrekel nihče. Iz Kočevja že več mesecev prihajajo opozorila o domnevnem pouličnem nasilju in pozivi k samoorganiziranju, državljanski nepokorščini, če država krajevnega prebivalstva ne bo zavarovala.

Kakšen je dejanski položaj? Proti čemu so zbrani protestirali? Ali je bil protest upravičen, vedo le ljudje, ki spremljajo vsakdanjik v Kočevju. Poglejmo, kaj pravijo. Stanje bi bilo za začetek najlažje prikazati s statističnimi podatki o številu kršitev javnega reda in miru ter številu kaznivih dejanj. Za te smo zaprosili Policijsko upravo Ljubljana, pod katero sodi tudi območje Kočevja. »Pri zaznavi prekrškov s področja javnega reda in miru je v letu 2019 zaznan upad kršitev, predvsem glede na pretekla leta. Enako je v letošnjem letu v septembru nasproti poletnim mesecem zaznan upad tako zaznanih kaznivih dejanj kot kršitev javnega reda in miru,« pojasnjujejo na policiji. Dodajajo, da je »povečana prisotnost policistov na območju Policijske postaje Kočevje zagotovljena že od lanske jeseni, ko je bil zaznan porast ilegalnih migracij na tem območju. Ravno zaradi izvajanja nalog obvladovanja kriminalitete, prometne in javne varnosti na lokalnem območju pa ostaja prisotnost policistov v takšni meri še naprej, dokler bo to potrebno.« Iz policijske statistike ne izhaja nič posebnega, nasprotno, zaznavajo zmanjšano kriminaliteto.

A podatki so eno, drugo so občutki ljudi, živečih v Kočevju. Tamkajšnji romski svetnik Marjan Hudorovič pravi, da »če bi bilo res vse, kar se po medijih govori o razmerah v Kočevju, bi bilo res žalostno. Se strinjam. A ni tako. Seveda nekateri posamezniki delajo škodo in ustrahujejo ljudi, a mislim, da smo daleč od tega, da si ljudje zvečer ne bi upali ven. Mislim, da razmere v Kočevju niso odstopajoče glede na druge kraje. Vprašanje je tudi, ali je mogoče za vse to kriviti izključno Rome.«

Vpogled v razmere pa imajo gotovo tudi na Ljudski univerzi Kočevje, kjer že leta izvajajo številne programe tudi za romsko manjšino. Vodja organizacijske enote Melita Oražem pojasnjuje: »Moje mnenje, govorim tudi v imenu kolektiva ljudske univerze, je, da nasilne situacije v Kočevju so, da nas je zvečer večkrat strah iti peš domov. A ni šlo za shod proti Romom kot etnični skupini, ampak za shod proti nasilju kot nekulturnemu vedenju. Ve pa se, da v teh tolpah niso izključno romski mladostniki. So v večini in žalostno dejstvo je, da teh nekaj posameznikov meče slabo luč na celotno romsko populacijo, ki zgledno sobiva z večinskim prebivalstvom.«