Knjiga / Ernst Fraenkel: Dvojna država

Založba /cf., Ljubljana 2019, prevod: Alenka Mercina, 27 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 42, 18. 10. 2019

+ + + + +

Knjiga o nacističnem pravnem redu (1933–38), ki jo je lahko napisal samo Ernst Fraenkel.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 42, 18. 10. 2019

+ + + + +

Knjiga o nacističnem pravnem redu (1933–38), ki jo je lahko napisal samo Ernst Fraenkel.

Kaj se je takrat dogajalo na sodiščih, katera vprašanja so bila v zraku, je lahko vedel samo aktivni udeleženec procesov, ki je terjal pravico za preganjane. V času, ko je bilo Judom prepovedano odvetniško delo, je bil Fraenkel ena redkih izjem. Bil je namreč prostovoljec v I. svetovni vojni in militantni režim 3. rajha mu je to štel tako zelo v prid, da je celo kot Jud lahko še naprej opravljal advokaturo.

Za razliko od Leninovega ali Titovega komunizma je Hitlerjev nacizem v začetnih letih ohranil ločitev države norm od države ukrepov. Sodišče ni bilo podrejeno NSDAP in je bilo torej samostojno, toda v posameznih primerih je gestapo korigiral delo pravosodja. Če je denimo pravosodje nekoga oprostilo protidržavnega delovanja, ga je lahko gestapo vseeno preventivno poslal v taborišče. Čemu torej minuciozno proučevati dvojno državo, če so politični razlogi odpravljali sodne odločbe?

Ne vedno, sploh pa ne v podjetništvu, kjer je pravosodje branilo svobodno iniciativo in zasebno lastnino; jasno, kadar ni bila v judovskih rokah. Avtor predstavlja vrsto primerov, kjer člani nacistične stranke niso uspeli na sodiščih. Državni radio je denimo predvajal glasbo gramofonske družbe, ne da bi ji plačal licenčnino. Na sodišču je to podkrepil z državnim interesom, saj je predvajana glasba podpirala narodno stvar. In ves tisk je bil na njegovi strani. Toda sodniki so odločili, da je to kršitev prava, saj bi takšna praksa pomenila razlastitev glasbene hiše.

Leta 1938 je Fraenkel pobegnil iz Nemčije, kjer so Jude postavili zunaj zakona, in v ZDA je sredi vojne napisal knjigo o režimu, v katerem pravo ni več varovalo državljanov pred postopki policije. Na Slovenskem podobna knjiga o pravno-policijski zgodovini komunizma še ni izšla.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.