Padajo kot hruške

Ne mine teden, ko v prestolnici ne bi opazili novega gradbišča. Zaprte ceste, ulice, križišča; vsepovsod razkopavanje, preurejanje, nove cestne in talne ureditve. A te niso nujno dobra rešitev. Posebej nejasna je ureditev pri Bavarskem dvoru, med hotelom Intercontinental in Kozolcem, kjer se kolesarska steza odsekano konča – in ko želi kolesar zapeljati na desno, na tlakovce, da bi se izognil stebru in reklamnemu panoju pred sabo, ga preseneti rob robnika, ki se na tem mestu zniža in ponikne v tla. Nesreča je praktično neizbežna in na tem mestu so padci s koles že stalnica, vedo povedati gostinci iz okoliških lokalov. Da je območje nevarno, po novem opozarja grafit, ki se je pred kratkim pojavil tik pred koncem kolesarske steze: prikazuje kolesarja, ki pada s kolesa.

Bližnje srečanje z robnikom na istem mestu je doživel tudi arhitekt Janez Suhadolc, ki je o tem napisal članek za Sobotno prilogo. »Padel sem s kolesom. Imam zlomljen palec na levi roki. Udarec in rano na desnem kolenu, močno sem popraskan na desnem komolcu. Razmišljam o odškodninski tožbi mestne občine Ljubljana,« pravi. V članku se dotakne tudi neugodnih postavitev robnikov drugod po mestu, na primer pri Konzorciju, na Ižanski cesti, na križišču pri Plavi laguni itd. »Robniki včasih so, a ne določajo različnih nivojev, včasih so visoki nekaj centimetrov, lahko tudi deset ali več.« Nevarni, ne dovolj znižani robniki se najdejo povsod po mestu, a posebej ga motijo rastoče-padajoči robniki, kakršni so tudi tisti na Bavarskem dvoru: ti se brez sistema poševno dvigujejo iz tal in nato zopet poševno spuščajo nazaj k tlom, udeleženec prometa pa zaradi tega ne ve, kje točno naj pričakuje dvigovanje in kje spuščanje. Suhadolc si želi, da bi bili potencialno nevarni robniki, če že obstajajo, vsaj bolje označeni …

Ljubljana je bila leta 2017 na lestvici Copenhagenize, ki predstavlja seznam do kolesarjev najprijaznejših mest na svetu, uvrščena na 8. mesto, letos pa je padla na 14. mesto, je poleti poročal MMC RTV SLO. Za slabšo oceno so krivi predvsem nesklenjeno kolesarsko omrežje, preozke in neudobne površine, premalo površin za parkiranje koles ... Članek navaja pozitivno plat, da občina v zadnjem času velik delež evropskih sredstev namenja za kolesarsko omrežje, da so zavezani trajnostni mobilnosti, poudarjajo tudi sami, a težava je, da se – kot v primeru Bavarskega dvora – včasih s prenovo za kolesarje poslabša prejšnja infrastruktura.

In kaj bodo na mestni občini ukrenili v zvezi z nevarnim mestom na Bavarskem dvoru? »Kolesarska steza na tem delu in kolesarski prehod preko Dvorakove sta obarvana v rdeče z belimi robnimi črtami, na robnik pa bodo postavljena tudi mačja očesa, zato menimo, da nevarnosti za kolesarje ne predstavljata. Kolesar mora prilagoditi hitrost, saj vozi preko ceste ob prehodu na pločnik,« pravijo. Bolj kot poškodovani kolesarji jih je zmotil pojav grafita. »Ker gre za poškodovanje cestnoprometne signalizacije, smo zadevo prijavili inšpektoratu.«