»V nevladnem sektorju zelo redko kdo dela s figo v žepu«

Nevladne organizacije na področju javnega zdravja so predstavile rezultate. Poudarili so, da je za njihovo delovanje ključna finančna podpora države.

"Prepričani smo, da v nevladnem sektorju zelo redko kdo dela s figo v žepu. Še več, vsak vlaga veliko energije in znanja. Rezultati so dobri," je povedal Franc Zalar, član vodstva Nacionalne mreže NVO s področja javnega zdravja 25 x 25 in Društva za zdravje srca in ožilje Slovenije ter dodal, da se je, odkar so stopili skupaj, njihova moč izkazala za veliko večjo, kot so jim jo pripisovali drugi.

V Ljubljani je namreč 21. oktobra potekala zaključna konferenca nevladnih organizacij na področju javnega zdravja, kjer so predstavili rezultate programov, ki jih je v minulih treh letih sofinanciralo ministrstvo za zdravje. Med njimi so uspešne skupne zagovorniške akcije, kot npr. preprečitev časovnega zamika pri uvedbi enotne embalaže za tobačne in povezane izdelke ter ustavitev postopkov legalizacije konoplje za psihoaktivne namene ter njegove komercializacije. Za te akcije so usposobili več kot 200 izvajalcev učinkovitih programov. 

V zadnjih nekaj letih so organizacije s pomočjo Ministrstva za zdravje naredile občuten premik k izboljšanju znanja in veščin preventivnih delavcev ter kakovosti preventivnega dela.  "Tudi na področju preventive velja razmišljati in aktivno uporabljati koncept vseživljenjskega učenja," je povedala Sanela Talić, vodja preventivnih programov na Inštitutu Utrip. Poudarila je, da gre zlasti za končne ciljne skupine otrok, mladostnikov, ranljivih družin in drugih, ter da so rezultati povezani z optimalnim procesom socializacije in njihovega razvoja.

"Tudi na področju preventive velja razmišljati in aktivno uporabljati koncept vseživljenjskega učenja."

Sanela Talić, Inštitut Utrip

Na področju zagovorništva so se, kot pravijo, v preteklem obdobju akcij lotevali bolj stihijsko, posamično in "ad hoc" ter zato velikokrat neuspešno, kot npr. pri prodaji alkohola na športnih prireditvah in kajenju v gledaliških predstavah. "Pogosto smo v javnosti videni kot tisti, ki želimo igrati varuško družbi, čeprav so številne navade pregovorno odločitve posameznikov," je izpostavila Urška Erklavec, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Rešitev vidijo v skupnem delu in sodelovanju, s tem pa jim je uspelo uveljaviti skupno zavezništvo oz. koalicijo nevladnih organizacij, v letošnjem letu pa so na novo ustanovili tudi Združenje za nenalezljive kronične bolezni (zKNB).

S finančno podporo ministrstva za zdravje so od leta 2017 izvedli več skupnih komunikacijskih akcij ali kampanj, kot naprimer "Ker alkohol ni mleko", "Heroji furajo v pižamah" ter številne druge. "To so pogosta vedenja in zasidrana stališča pri mnogih ljudeh. So kot močne blagovne znamke nezdravih odločitev," je povedal David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM in poudaril, da je njihova misija ustvariti blagovne znamke zdravih odločitev. Po njegovem mnenju lahko to dosežejo le s celostnim pristopom, kreativnostjo, konsistentnostjo in "tekom na dolge proge".

"Pogosto smo v javnosti videni kot tisti, ki želimo igrati varuško družbi, čeprav so številne navade pregovorno odločitve posameznikov."

Urška Erklavec, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Po besedah Mateja Koširja, vodje mreže Preventivna platforma in direktorja Inštituta Utrip, programi in aktivnosti, ki jih skupaj z Ministrstvom za zdravje načrtujejo v prihodnje, kažejo na še večji obseg in kakovost. Glavna področja so alkoholna politika, nekemične zasvojenosti in splošna preventiva.