Domobranska provokacija

Slovenskemu tenisaču Aljažu Bedenetu se ni uspelo prebiti v polfinale teniškega turnirja na Dunaju. Če strastno spremljate uspehe slovenskih športnikov, boste ob tej novici najbrž razočarani. A te vrstice niso namenjene športnim izidom, temveč incidentu, ki je vsaj v slovenskem delu javnosti zasenčil ta teniški turnir.

Ob imenu Aljaža Bedeneta je bila na velikem semaforju v dvorani nekaj časa namesto uradne slovenske zastave kar domobranska. Kasneje so jo (ali zaradi opozorila ali pa je šlo za namerno provokacijo) sicer zamenjali.

Pričakovan je bil tudi odziv nekaterih desničarskih portalov, ki so zapisali, da je bila »slovenska tribarvnica s kranjskim grbom že pred več kot sto leti slovenska narodna zastava«. Najbrž pa z zamenjavo uradne slovenske zastave ne bi bili tako zadovoljni, če bi se tam pojavila zastava z rdečo zvezdo oziroma zastava nekdanje socialistične republike Slovenije.

Izzivanje in manipulacije z zastavami na športnih prireditvah sicer niso nič novega. Pred petimi leti je bila v Argentini, kamor so po drugi svetovni vojni prebegnili številni slovenski domobranci, njihovi potomci in simpatizerji, nogometna tekma, na kateri je igrala slovenska reprezentanca. Športno prireditev je prav tako zasenčila razgrnitev domobranske zastave, ki jo je nato skupina navijačev poslala navzdol po tribuni po rokah gledalcev. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so želeli razmere umiriti in so dejali, da se med argentinskimi Slovenci omenjeni simboli praviloma ne uporabljajo, ter dodali, da gre za osamljen primer. Glede na nedavno provokacijo na Dunaju so se očitno zmotili.

Organizatorji turnirja so se po posredovanju slovenske teniške zveze opravičili Bedenetu, češ, da je do napake prišlo zaradi »napačnega linka«, ki je bil uporabljen pri info-grafiki na velikem semaforju.