Izgorelost in prekarnost
Samozaposleni imajo notranjega šefa, so one man band. In ta šef v glavi je pogosto še zahtevnejši od pravega šefa.
Da bi si zagotovil socialno varnost, je urednik in publicist Aljoša Harlamov tri leta sprejemal praktično vsako delo - in pregorel.
© Uroš Abram
Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja.