Kultura / Oblečeni spomeniki in nekulturna dediščina

Dokumentarna razstava, ki obuja spomin na umetniški projekt Manekeni

Damjana Kolar

 Oblečeni spomenik Borisa Kidriča, 1997

Oblečeni spomenik Borisa Kidriča, 1997
© Matija Pavlovec/Moderna galerija

V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani bodo, 11. novembra ob 19.00 odprli dokumentarno razstavo Marije Mojce Pungerčar z naslovom Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina, ki govori o preizkušanju meja umetniške svobode v javnem prostoru. Kustosinja razstave: doc. dr. Petja Grafenauer.

Razstava obuja spomin na projekt Manekeni, ki sodi med najbolj osupljive umetniške dogodke v javnem prostoru konec devetdesetih let. 14. novembra 1997 je Marija Mojca Pungerčar v okviru 2. Trienala sodobne umetnosti U3 (kurator: Peter Weibel) oblekla šestnajst ljubljanskih spomenikov v obleke, sešite po njihovih merah. Da bi lahko projekt izpeljala, pa je morala izvajati državljansko nepokorščino.

Po dobrih dvajsetih letih je umetnica pripravila razstavo, ki razgrinja napeto zgodbo o nastanku, življenju in posledicah Manekenov. Zgodba postavlja na laž stereotipe o tem, da vsa sodobna umetnost nastaja hipno in lahkotno, saj je Marija Mojca Pungerčar projekt ustvarjala tri leta, ko so bile tehnike in metode ustvarjanja drugačne od tistih, ki smo jih navajeni pri umetnosti preteklih obdobij. 

Projekt je bil leta 1997 vsebinsko in izvedbeno dobra metafora tistega, kar se je dogajalo s sočasno realnostjo, čemur so na raznolike načine pritrdili nekateri pisci. Državni organi, ki še niso bili uvedeni v "sodobno umetnost", so ščitili bronasti spomenik. Za slovenski prostor je bila sodobna umetnost res velik rez, ki ga je vidno zastavil prav U3, na katerem je sodelovala umetnica.

V okviru razstave bo, 14. novembra ob 18.00 potekala tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali: doc. dr. Petja Grafenauer, mag. Marija Mojca Pungerčar, dr. Robert Peskar, mag. Hana Ostan Ožbolt.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja

Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde 

Naslovna tema

Hojsov kartel

Ali notranji minister res ni vedel, da je njegov najemnik mednarodni kriminalec in velepreprodajalec drog?

Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir

IZJAVA DNEVA