Plošča / FKA twigs: MAGDALENA

+ + + +

FKA twigs se ne mudi. Kaže, da je izrazita dolgoprogašica. Odkar se je leta 2012 pojavila s serijo posnetkov drznejše plati elektro r & b-ja – ključni so bili predvsem rob rezajoči in trend narekujoči spremljevalni videospoti –, je svoj glasbeni (pa tudi vizualni) izraz odmerjala zlagoma in premišljeno. Tudi po leta 2014 izdanem prvencu LP1, ki je bil čista uspešnica, njena zbranost ni popustila niti za tren. Sledilo ni nobeno sumljivo sodelovanje, no, na splošno je sledilo bolj malo.

Za nadaljevanje si je torej vzela konkretnih pet let, nastajalo pa je na veliki osebni prelomnici konca daljšega razmerja in zdravstvenih tegob. Izhodišče projekta je nedvoumno in ponujeno na pladnju: novozavezni motiv Marije Magdalene. Ne ravno noro izvirno, a zato funkcionalno, saj ga lahko priročno pripenjamo k različnim poglavjem, polemikam in temam, ki jih twigs obravnava posredno, luščimo jih iz ozadja visoko estetiziranega izraza: od zatiranja ranljivih in nerazumevanja drugačnih do patriarhalnih razmerij v družbi.

Po prvem poslušanju je jasno, da je MAGDALENA plod mučnega, dolgotrajnega in natančnega dela. Twigsin vokal je postavljen v ospredje, njegovi odtenki pa so razvejeni kot še nikoli doslej. Album ima v celoti nekakšen operno-baročni zven: v petju, kjer razkazuje tonalne finte in prestopanje, in v spremljevalnem zboru, še najbolj pa v aranžmajih, ki niso niti malo podrejeni formatu popa, saj se kompleksno razvijajo in zvijajo, z izrazitimi vrhunci in brez klasičnih refrenov. Baročnost pa najdemo predvsem v sami produkciji. Seznam pomagačev-gumbovijačev je impresiven: Nicolas Jaar, Benny Blanco, Koreless, Oneohtrix Point Never, Skrillex ... vsi pomagajo ustvarjati tridimenzionalni, visokonasičeni zvočni svet MAGDALENE. Poudarek je na »pomagajo«, saj je bila pevka v tehnični del procesa tako vpletena, da je še famozni picajzelj Jaar predlagal, da se njegov podpis umakne izpod posnetkov, saj se mu zdi, da je nazadnje twigs opravila levji delež produkcije.

MAGDALENA je vrhunec twigsine ustvarjalnosti, a hkrati tudi pretencioznosti. Vsak drobec njene pojavnosti je premišljeno prepuščen močno izpostavljenemu ustvarjalcu, vedno je »doteran«, pretiran. Njeni nastopi niso navadni koncerti, ampak avdiovizualni spektakli, včasih celo umetniške instalacije. Spoti in naslovke so plod zapletenih tehnoloških postopkov, ki jih razlagajo spremljevalni filmčki. A vsemu šovu botruje doslednost FKA twigs, ki posname sto posnetkov in jih iz tega kupa izbere in izpili devet. Plesne gibe in nastope neutrudno vadi in zvadi do potankosti, pa naj gre za step, ples ob drogu ali sabljaške koreografije. Ne le da se vključuje v produkcijo, ampak jo z MAGDALENO tudi narekuje. Twigs stoji za vsakim svojim velikopoteznim korakom.