Podnebni pouk

V Italiji so prejšnji teden predstavili načrt, po katerem bodo morali učenci od prvega razreda osnovne šole do konca srednje šole obvezno obiskovati učne ure, posvečene trajnostnemu razvoju in podnebnim spremembam. Začenši s prihodnjim šolskim letom naj bi tem tematikam vsako leto namenili 33 učnih ur. Kot je po poročanju STA, ki se sklicuje na italijansko tiskovno agencijo ANSA, dejal minister za izobraževanje Lorenzo Fioramonti, želijo, »da italijanski izobraževalni sistem postane prvi na svetu, ki bo okolje in družbo postavil v središče tega, kar se učimo«.

Bi morali po tej poti tudi v Sloveniji? Znanstveniki, ki so ta teden z odprtim pismom pristojne pozvali k odločnejšemu ukrepanju proti podnebni krizi, so kot eno osrednjih točk navedli prav »vključitev podnebne in okoljske problematike v obvezni del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja«.

Hiter pregled učnih načrtov za slovenske osnovne šole razkrije, da pojma podnebne spremembe v njih ni najti. Pri geografiji, ki se zdi najustreznejši predmet za takšne vsebine, se morajo denimo učenci v skladu z veljavnim načrtom učiti o podnebnih značilnostih posameznih zemljepisnih območij, spreminjanje teh pa ni omenjeno.

Ena od avtoric veljavnega učnega načrta za geografijo iz leta 2008, profesorica geografije na mariborski Filozofski fakulteti dr. Karmen Kolnik, se strinja, da je čas za prenovo učnega načrta, s katero bi vprašanje podnebnih sprememb postavili bolj v ospredje. »Šolski geografi in tisti, ki geografijo strokovno sooblikujemo, se o potrebi prenove učnih načrtov za geografijo intenzivno pogovarjamo že vsaj tri leta.«

Kot je v magistrski nalogi pod njenim mentorstvom že leta 2014 ugotovil Igor Plohl, danes učitelj geografije v bolnišnični šoli pediatričnega oddelka v mariborskem Kliničnem centru, »učenci pri pouku geografije v slovenski osnovni šoli ne pridobijo dovolj znanja in niso dovolj dobro ozaveščeni o problematiki podnebnih sprememb«.

Karmen Kolnik je sicer prepričana, da ni učitelja geografije v Sloveniji, ki učencev ob omenjanju podnebnih značilnosti pokrajin ne bi opozoril na podnebne spremembe ter njihove vzroke in posledice. »Obiski šol, kjer visijo plakati na to temo, kjer imajo tako imenovane zelene kotičke oziroma ekotočke, šolski projektni dnevi, vezani na tematiko podnebnih sprememb, ter raziskovalne naloge mladih lahko mojo trditev vedno podprejo.« Številne šole in vrtci so vključeni tudi v program Ekošola, v katerem je eden od tematskih sklopov v letošnjem šolskem letu posvečen podnebnim spremembam.

»Ni vedno nujno, da je nekaj zaukazano, da je prisotno pri pouku, se pa strinjam, da je manjša verjetnost, da to ’izpustimo’, če je umeščeno v učni načrt. In današnja stvarnost to zahteva,« je jasna profesorica. Meni pa, da ni potrebe po uvedbi novega šolskega predmeta, »ampak po domišljenih, ciljno usmerjenih medpredmetnih korelacijah«.

Prenova učnih načrtov je sicer v pristojnosti zavoda za šolstvo, od koder pa nam na vprašanja niso odgovorili.