Domobransko pokopališče

Na začetku oktobra je predsednik SDS Janez Janša objavil novo pesem, posvečeno domovini. V njej opeva lepote Slovenije, med drugim Orlov vrh, majhno jaso na skrajnem južnem delu griča, na katerem stoji ljubljanski grad. Širši javnosti neznano znamenitost.

Orlov vrh sicer obstaja v zgodovinskem spominu, znan je po tem, da je bilo tam nekoč domobransko vojaško pokopališče. Med drugo svetovno vojno so domobranci tam pokopavali vojake, ki so umrli med spopadi in jih ni bilo mogoče pokopati v domačem kraju. Tam so potekale tudi pogrebne slovesnosti. Na Orlovem vrhu naj bi bilo pokopanih okoli 150 ljudi.

Točnih podatkov ni, saj naj bi bila Orlov vrh kot številna druga takšna pokopališča povojna komunistična oblast uničila ali žrtve prekopala ali pa oboje. Po osamosvojitvi je Nova slovenska zaveza, krovna slovenska organizacija za ohranjanje spomina na domobranstvo, tam poskušala postaviti pomnike, križe, a so bili večkrat odstranjeni. Vsakoletna spominska slovesnost poteka v bližnji kapeli, ki stoji še iz časov prve svetovne vojne, maša pa vsako leto na drugo nedeljo po prazniku vseh svetih v grajski kapeli na Ljubljanskem gradu. Na eni izmed komemoracij naj bi bili leta 2005 sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske.

Mesec po tem, ko je domobransko pokopališče Janša omenil v pesmi, je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman, že sondirala na Orlovem vrhu. Našla je nekaj oskrunjenih grobov, nekaj osamelih kosti ter tudi kar nekaj nedotaknjenih grobov. Dejstvo je, da je povojna oblast oskrunila pokopališče, očitno pa je tudi, da na Orlovem vrhu še vedno v neoznačenih grobovih ležijo številni padli domobranci.

Je to naključje, da so se izkopavanja na Orlovem vrhu začela ravno zdaj? Morda. Morda pa tudi ne, saj Dežman v poročilu o nedavnih izkopavanjih na tej lokaciji nič ne piše o vnaprej načrtovanih aktivnostih. Poročilo celo zaključi z besedami: »Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč bo ureditev vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu in njegov vpis v register vojnih grobišč uvrstila v svoj program za leto 2020.«

Ne glede na to, da gre za posmrtne ostanke vojakov, ki so sodelovali z okupatorjem, nacistično Nemčijo, in so umrli med bojem, si zaslužijo označene grobove. Človek je človek. Je pa vprašanje, kakšno znamenje bi bilo primerno. Verjetno ne ravno spomenik, ki bi slavil spomin na domobranstvo. Čeprav je tudi res, da nekaj takšnih že imamo. Recimo kolos v Grahovem pri Cerknici, kjer so zapisana imena domobrancev in njihovih simpatizerjev, ubitih med partizanskim napadom na domobransko postojanko v bližnji cerkvi. Spomenik, ki ga je dala postaviti Nova slovenska zaveza, so odkrili 6. aprila 2014, torej na obletnico napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo.

Očitno bomo na ljubljanskem grajskem griču 75 let po tem, ko je bil tam pokopan zadnji domobranski vojak, dobili »urejeno vojaško pokopališče«. Kakšna bo arhitekturna rešitev, še ni znano. Je pa komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč – to je bilo leta 2005, v času prve vlade Janeza Janše – že predlagala gradnjo kostnice.