Nelegalne vaške straže in legalna strelska društva?

Po novem bo policija lahko različnim skupinam ljudi, ki se vedejo kot pripadniki policijskih ali vojaških sil, izrekala denarne kazni, saj bo takšno organiziranje po zakonu veljalo za prekršek. Vsaj ena politična stranka – Stranka slovenskega naroda, ki jo vodi Andrej Šiško – bo zdaj težko vztrajala pri aktivnostih, ki v vsem spominjajo na aktivnosti organiziranega represivnega organa, torej pri Štajerski vardi. Kaj pa SDS, ki prek svojega veteranskega društva počne točno to, kar naj bi zdaj prepovedovala zakonodaja – posnema vojaško delovanje, paradira in prireja tako imenovana strelska tekmovanja …?

Po Sloveniji se že vsaj leto dni ustanavljajo različne vaške straže, obmejne milice, varde, katerih pripadniki se ves čas predstavljajo kot tisti, ki bodo beguncem preprečili prehode meje in zavarovali obmejno prebivalstvo. Policija je doslej njihovo delo spremljala, ni pa zoper njih ukrepala, čeprav se že na prvi pogled zdi, da gre za očitno protiustavno združevanje, saj represijo v obliki policije in vojske monopolizira država. Po novem naj bi bilo drugače, svet za nacionalno varnost je od pristojnih ministrstev prejšnji teden zahteval kriminalizacijo takšnega združevanja. Na notranjem ministrstvu so v trenutku prilagodili prekrškovno zakonodajo, vlada jo je potrdila in po nujnem postopku poslala v državni zbor. »Vardam« bo po novem policija lahko izrekala globe, denarne kazni, če bodo nadaljevale aktivnosti.

Kako je mogoče, da zoper nekaj tako očitno protiustavnega, kot je ustanavljanje vzporednih represivnih organov, po veljavni zakonodaji država ne more ukrepati? Predstojnik katedre za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti dr. Zlatan Dežman pojasnjuje, da ima seveda po 124. členu ustave »monopol nad vojsko in samoorganiziranimi skupinami lahko le država, vendar pa v konkretnem primeru manjkajo nekatere zakonske rešitve na izvedbeni ravni«. Po njegovem mnenju v kazenskem zakoniku danes dejansko »ni določbe, ki bi zgolj takšno ravnanje samo določala kot kaznivo dejanje. Med kazenskimi določbami zakona o obrambi pa ni določbe, ki bi določala takšno samoorganiziranje kot prekršek. Tako je zato, ker se Slovenija prvič srečuje s takšno obliko samoorganiziranja državljanov.« Takšno je splošno prepričanje v pravni stroki in tudi na tožilstvu.

A kmalu naj bi bilo drugače. Po prvem izmed zakonov, ki se zdaj spreminjajo, bo lahko kaznovan, kdor bo nosil »maskirna oblačila, uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb,« in bo hkrati »s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem na določenem kraju ali z uporabo opreme ali pripomočkov vzbujal videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb«. Če bo to storil posameznik, bo kaznovan s plačilom 500 evrov, če bo šlo za skupino, pa vsak član s plačilom 1000 evrov.

Bo nova zakonodaja res omejila vse paravojaške strukture, tudi strelsko društvo članov SDS?

Po zakonu o nadzoru državne meje pa pogoj za kaznivost niti ne bo nošnja uniforme, pač pa bo kaznovano »vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki se izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje ali ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje«. Kazni bodo zelo podobne že navedenim, od 400 do 2000 evrov.

Tem spremembam naj bi po napovedih vlade sledila tudi sprememba kazenskega zakonika, v katerem bi bilo takšno samoorganiziranje, verjetno v hujših oblikah, urejeno tudi kot kaznivo dejanje.

Policija bo, v sodelovanju s pravosodjem, tako očitno dobila pravno podlago, da obračuna s porajajočo se konkurenco. Izgovorov za neukrepanje ne bo več. Ker na tem področju pač ne more biti konkurence in svobodne pobude, svoboda združevanja pa mora biti nekoliko omejena. Za dobro družbe kot celote. Čeprav se zdi, kakor da spet spreminjamo zakonodajo zaradi enega posameznega primera, fenomena, ekscesa, gre za preresna vprašanja – ki imajo lahko dolgoročne posledice za družbo –, da bi jih jemali zlahka. Sicer je verjeten bolj ali manj zgolj en scenarij. Fašistična Italija in nacistična Nemčija sta le najočitnejši dokaz tega.

Ponovno pa se velja vrniti k vprašanju, kakšne oblike združevanja, kakšne skupine, ki se vedejo kot parapolicijske ali paravojaške enote, bo zakon kriminaliziral. Je napisan tako, da bodo morali tudi Janševi »domoljubi« oziroma uniformiranci njegovega veteranskega združenja resno razmisliti o svojem početju? Če ne, ali bi bilo dovolj, če se Šiškova varda preimenuje v »Strelsko društvo varda«? Te združbe, ki na »vajah« najpogosteje streljajo s čisto pravim vojaškim orožjem, se namreč od Štajerske varde pomembno razlikujejo le v lepše zvenečem imenu.