Posel, imenovan eAsistent

Junija 2011 je IT-podjetje eŠola dobilo prvo nakazilo od javnih šolskih zavodov – šlo je za 6610 evrov; do danes je iz tega naslova skupno prejelo že več kot 10 milijonov evrov, razkriva baza javnofinančnih transakcij Erar. Podjetje je v zadnjem desetletju postalo najmočnejši igralec pri informatizaciji procesov in obdelavi podatkov v javnem šolstvu, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa zdaj napovedujejo spremembo. Glavni izdelek podjetja eŠola je spletno orodje eAsistent, ki ga uporablja 465 osnovnih in srednjih šol. Prek eAsistenta je avtomatiziranega več kot 95 odstotkov statistično-dokumentacijskega dela v šolah. Orodje šolam zagotavlja 137 e-pripomočkov (eDnevnik, eRedovalnica, Razrednik, Komunikacija, Prehrana, Evidenca delovnega časa …) in možnost oblikovanja več kot 115 različnih dokumentov (dnevniki, matični listi, osebni listi, spričevala, potrdila, poročila za subvencijo). Poleg podjetja eŠola, ki je najmočnejši igralec, nastopa pri informatizaciji javnega šolstva še podjetje Logos.si s portalom Lo.Polis, peščica šol pa je razvila in uporablja lastna e-orodja.

Oba komercialna ponudnika, eŠola in Logos.si, poslujeta zelo dobro. Njuna ključna in zanju brezplačna surovina so podatki javnega šolstva, ki jih zaposleni v njem vnašajo v njune e-pripomočke. Podjetje eŠola vsa leta delovanja (od 2011) povečuje prihodke in dobiček; lani je imelo 3,4 milijona evrov prihodkov in milijon evrov čistega dobička (999.507 evrov). Podjetje Logos.si je imelo lani 702 tisoč evrov prihodkov in 140 tisoč evrov čistega dobička. Podjetji služita z zagotavljanjem storitev šolam, s katerimi sta v pogodbenem odnosu. Hkrati podatke šol o otrocih prodajata naprej staršem otrok. Ti se lahko naročijo na različne pakete podatkov (osnovni paket vsebuje podatke o otrokovih ocenah in izostankih), ki jih dobivajo prek kratkih in elektronskih sporočil za 12 do 49 evrov na šolsko leto. Podjetje eŠola ponuja tudi obveščanje učenca samega, za 26 evrov na šolsko leto.

Ministrstvu se je komercializacija zgodila

»Ta pojav me, če rečem tako, boli. Zgodilo se nam je. Zakaj? Moj razmeroma preprosti odgovor je, da zato, ker imamo tudi šolski prostor izrazito interesno pogojen, s takimi in drugačnimi interesi, in potem se nam lahko zgodi taka komecializacija, na drugi strani pa kot država nismo sposobni zagotoviti enako delujočega sistema za šole,« je o stanju, ki traja že desetletje, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk (SD) spregovorila med nedavnim pogovorom, ki je potekal v okviru letošnjega Festivala Grounded na temo Avtomatizacija in oblast.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer ključni akter razvoja v izobraževanju in javnem šolstvu, vendar na informatizacijo procesov javnega šolstva za zdaj nima neposrednega vpliva. S podjetjema eŠola in Logos.si nima sklenjene nobene pogodbe, ne gre za javno-zasebno partnerstvo, prav tako nima nobenega drugega vzvoda, s katerim bi lahko poenotilo, nadzorovalo ali usmerjalo storitve teh podjetij za javno šolstvo. Da gre že zaradi množice osebnih podatkov učencev in dijakov za izredno občutljivo polje, verjetno ni treba poudarjati. V šolskem letu 2018/19 je v osnovne šole v Sloveniji vključenih 186.328 učencev, v srednje šole pa 73.110 dijakov.

Podjetji iz podatkov javnega šolsta razvijata komercialne produkte za starše, za katere ni soglasja v javnem šolstvu, kot je na primer obveščanje s kratkimi sporočili. S takimi storitvami podjetji zgolj monetizirata potrebo številnih staršev, da so obveščeni in da lahko sproti posegajo v odnos otrok –šola.

999.507 evrov čistega dobička je zgolj lani ustvarilo podjetje eŠola, d. o. o., katerega glavna »surovina« so brezplačni podatki javnih šolskih zavodov.

Več pomembnih vprašanj se je postavilo tudi pred nekaj leti, ko je podjetje eŠola skušalo portal eAsistent dopolniti z orodjem eMetis, ki ga je razvijala skupina z Instituta Jožef Stefan pod vodstvom dr. Matjaža Gamsa. eMetis so razvijalci predstavljali kot »inteligenten sistem za zgodnje zaznavanje učnih težav otrok«, ki »s pomočjo algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja na podlagi indikatorjev učnega uspeha identificira učence s povečanim tveganjem za težave v izobraževalnem procesu«. eMetis bi torej omogočal algoritmično selekcijo učencev in dijakov. Orodje nazadnje zaradi različnih zapletov ni postalo del eAsistenta, pri tem pa se postavlja več vprašanj. Od prvega, kdo odloča o uporabi e-orodij v javnem šolstvu, do vprašanja, ali se družbi zdi pomembno, kdo za javno šolstvo razvija e-orodja, ki v vse večji kompleksnosti vključujejo tudi vrednotne sisteme. Idejni oče eMetisa je namreč tisti dr. Gams, ki je leta 2018 v državnem svetu v razpravi na temo Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda krivdo za nizko rodnost med drugim pripisal liberalizaciji žensk, kontracepciji, splavu, ženskim pravicam, šolanju žensk, pa tudi prepovedi preveč aktivnega moškega osvajanja.

Informacijska pooblaščenka: Smiselno bi bilo poenotenje

»Ker so obdelave osebnih podatkov, ki jih zakon nalaga šolam, obsežne, kar s seboj prinaša tudi nekatera tveganja z vidika varnosti podatkov, to pa je za šole precejšen izziv, bi bilo vsekakor smiselno to enotno urediti,« opozarjajo v uradu informacijske pooblaščenke. Vidijo več možnosti: »Bodisi zagotavljanje enotne podpore šolam prek brezplačnih aplikacij, ki bi jih razvila država, bodisi prek enotne in posebne pravne ureditve najemanja zunanjih pogodbenikov za obdelavo podatkov s strani javnih šolskih zavodov.« Zdaj je namreč vse prepuščeno ravnateljicam in ravnateljem šol, ki so pooblaščeni za odločanje o ponudniku informacijskih rešitev – in tudi nosijo odgovornost, da izbrani ponudnik izpolnjuje standarde iz Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Vprašanje varstva podatkovnih zbirk šol se sicer v javnosti pojavlja zlasti ob incidentih; ravno oktobra se je na portalu eAsistent zgodil varnostni incident, ko se je namesto vstopne strani uporabnikom prikazala stran z zamaskiranim oboroženim moškim. V podjetju eŠola zagotavljajo, da je bila varnost osebnih podatkov ves čas dogodka zagotovljena in da so onemogočili ponovitev incidenta.

Informacijska pooblaščenka je sicer do zdaj pri podjetju eŠola (eAsistent) vodila deset inšpekcijskih postopkov, večinoma začetih zaradi prijav sumov nepravilnosti. Dva postopka še tečeta, v zaključenih postopkih pa so ugotovili nepravilnosti pri zagotavljanju točnosti in transparentnosti obdelave osebnih podatkov. Nepravilnosti je podjetje po seznanitvi z njimi prostovoljno odpravilo in izdaja ureditvene odločbe ni bila potrebna. Pri podjetju Logos.si (Lo.Polis) je pooblaščenkin urad pri dveh inšpekcijskih postopkih ugotovil nepravilnosti pri zagotavljanju transparentnosti obdelave osebnih podatkov ter nepopolne pogodbe s pogodbenimi podobdelovalci, te nepravilnosti pa je podjetje prav tako prostovoljno odpravilo.

Ministrstvo: Razvijamo svoj sistem

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zdaj napovedujejo razvoj alternative orodjema eAsistent in Lo.Polis. S projektom Posodobitev organizacije vodenja in upravljanja podatkov v inovativnih učnih okoljih, ki že teče, nameravajo razviti »enovit informacijski sistem z enotno bazo podatkov, ki jo bodo prek spletnih servisov lahko uporabljali ministrstvo in posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi«. Več o projektu, tudi njegovi časovnici, naj bi bilo znano čez pol leta. Za vzpostavitev novega e-orodja bo moralo ministrstvo izpeljati več postopkov; od pregleda sedanjih procesov in zakonodaje ter opredelitve mogočih rešitev do izvedbe javnih naročil za razvoj e-rešitev, testiranja in nazadnje implementacije v javno šolstvo. Kako naj bi v praksi potekal prehod šol na novo e-rešitev, še ni jasno. Jasno je le, da bodo – če bo e-orodje kdaj zaživelo – verjetno manj zadovoljni starši. Državna sekretarka Martina Vuk je namreč napovedala: »Naša aplikacija, si drznem trditi, ne bo omogočala SMS-ov tipa ’Vaš otrok 10 minut zamuja k pouku’ ali ’Danes smo pri tem in tem predmetu delali to in to in dosegli te in te cilje’, ker za to ni potrebe. Mislimo, da na podlagi nekaj vrstic informacij točno vemo, kaj se dogaja pri pouku in kje moramo posredovati, s tem pa onemogočamo otrokom, da se izgrajujejo v samostojne osebnosti, ker ne dobijo popolnoma nobene priložnosti za to.«