Izgon prosilca za azil iz Slovenije

Pozabili smo že na sirskega begunca Ahmada Šamija. Gre za tujca, upravičenega do begunskega statusa, ki se je na lastno pobudo integriral v slovensko družbo in hkrati tujca, ki ga je Slovenija kljub temu vztrajno želela deportirati, izgnati iz države. Zgodba 28-letnega afganistanskega begunca Noorullaha Oriyakhela je v tem pogledu zelo podobna. »Noor je eden tistih, ki se je hitro in učinkovito zlil z novim okoljem. Hitro se je učil slovenščine, postal nepogrešljiv, prijeten in zelo delovni član mnogih organizacij. Ustvaril si je novo življenje,« so med drugim v izjavi za javnost zapisali ljudje in človekoljubne organizacije, ki mu stojijo ob strani. Tudi njega se je Slovenija odločila deportirati.

Noor, kot mu pravijo prijatelji, je v Slovenijo prišel v prvem begunskem valu pred štirimi leti in vložil prošnjo za azil. A tedaj (vsaj dve leti) je na notranjem ministrstvu veljala politika brezpogojnega zavračanja afganistanskih prosilcev. Večina teh zavrnjenih afganistanskih prosilcev je potem zapustila Slovenijo in odšla neznano kam. Peščica (nekaj čez dvajset ljudi) je domov odšla »prostovoljno«, prek vrnitvenega programa Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki v zameno za podpis pod prostovoljno vrnitev ponuja določena sredstva, evre in tudi plača vrnitveno letalsko karto … Par zavrnjenih Afganistancev pa je ostalo v Sloveniji, med njimi tudi Noor.

Noor, kot mu pravijo prijatelji, je v Slovenijo prišel v prvem begunskem valu pred štirimi leti in vložil prošnjo za azil. A tedaj (vsaj dve leti) je na notranjem ministrstvu veljala politika brezpogojnega zavračanja afganistanskih prosilcev. Večina teh zavrnjenih afganistanskih prosilcev je potem zapustila Slovenijo in odšla neznano kam.

V Sloveniji, v Novem mestu, si je ustvaril novo življenje z novo življenjsko sopotnico. A pred časom so ga ponovno zaprli v Center za tujce v Postojni, sicer državno inštitucijo za deportacije. Zdi se, da se je v zadnjem času nekaj spremenilo na področju deportacij. Slovenija kot majhna država tega doslej sama ni bila zmožna kontinuirano izvajati, saj gre za področje dokaj zapletenih birokratskih postopkov in meddržavnih dogovorov. A v zadnjem času Slovenija je izvedla tri prisilne vrnitve v državo izvora in sicer v sodelovanju z avstrijskimi oblastmi, ki vendarle imajo bolj izdelan sistem vračanj s čarterskimi leti iz Dunaja. Zdi se, da bodo prisilne deportacije dobile pospešek…

Danes, ob 15. uri bo pred poslopjem ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi ulici 2 v Ljubljani shod proti deportaciji Noora. Shod se bo potem preselil tudi pred Center za tujce v Postojni, kjer je afganistanski begunec zaprt.