Promocija ubijanja

V časopisu Delo je bil ta teden objavljen celostranski oglas enega največjih izdelovalcev orožja, ameriške korporacije Northrop Grumman. Na oglasu je slika njihovega brezpilotnega letalnika Global Hawk in pripis, da podjetje čestita Natu za »prvi čezoceanski polet s sistemom nadzora kopnega z zraka«. Leta 2012 so namreč države članice Nata podpisale 1,3 milijarde evrov težko pogodbo za nakup petih brezpilotnih letal Global Hawk. Denar zanje je prispevala tudi Slovenija, in sicer skupaj 6 milijonov evrov. Prvi od petih brezpilotnikov pa je 22. novembra po 22 urah leta iz Kalifornije pristal v italijanskem oporišču Sigonella.

Vse lepo in prav – čestitke so vedno dobrodošle, če oglaševanje orožja ne bi bilo strogo regulirano in v številnih primerih tudi prepovedano.

Kot so nam odgovorili iz oglaševalske zbornice, slovenski oglaševalski kodeks sicer ne vključuje določil, ki bi se eksplicitno nanašala na orožje, zelo jasno in nedvoumno pa določa, da mora biti vsako oglaševanje zakonito. Pri orožju, dodajajo, gre za izdelke, katerih proizvodnja, promet in trgovina so natančno regulirani v zakonu o orožju. Ta zakon sicer oglaševanja ne omenja, navaja pa, da trgovina z orožjem pomeni tudi posredovanje pri nakupu in prodaji. Praksa in mnenje inšpektorata za notranje zadeve, kot je moč razbrati iz posameznih primerov, pa je, da se medij, ki omogoča oglaševanje orožja, šteje za posrednika pri prodaji.

Northrop Grumman je isto reklamo objavil še na Twitterju, pri čemer je bilo mogoče v njihovih pojasnilih prebrati, da je bila reklama namenjena polnoletnim uporabnikom v Sloveniji. Twitter ima tudi svoj kodeks oglaševanja. Po eni strani v njem pišejo, da je za zakonitost oglasov odgovoren oglaševalec sam, torej bi moral Northrop Grumman poznati slovenski zakon o orožju. Po drugi strani pa v Twitterjevem kodeksu piše, da ne dovoljujejo oglaševanja orožja in opreme.