Pregled leta: Ddr. Jaklič in gospod Hyde

Na ustavnem sodišču so bila že v preteklosti trenja med sodnicami in sodniki. A doslej so te reči ostajale za štirimi stenami. Potem je marca leta 2017 ustavni sodnik postal ddr. Klemen Jaklič – po mnenju nekaterih čudežni deček slovenskega pravnega sveta, po mnenju drugih najbolj očitno strankarsko (SDS) pripaden ustavni sodnik v celotni zgodovini ustavnega sodišča.

Prav sodnik Jaklič naj bi bil (edini) ustavni sodnik s pravim, širokim, sodobnim, v tujini pridobljenim razumevanjem človekovih pravic, ki ga domača, zatohla stroka prejšnjega režima ni sposobna. A ko so sodniki odločali o zakonu o tujcih, ki je prek mednarodnih standardov omejil pravice prosilcev za azil, je Jaklič edini glasoval za zakon. Najprej človekove pravice Slovencev, potem ostalih ljudi, je menil sodnik Jaklič.

V tej zadevi je napisal tudi ločeno mnenje in v njem osebno obračunaval z enim od kolegov sodnikov, dr. Matejem Accettom, ga obtožil, da laže, da je političen. Jakličevo politično zaledje je razumelo njegov namig in začela se je usklajena akcija razvrednotenja trenutne sestave sodišča, kjer SDS nima večine. Zoper »neprave« ustavne sodnike so se začele vlagati celo kazenske ovadbe, poslanci SDS so jih začeli zmerjati z mafijo.

V predprazničnem času pa je sodnik Jaklič že dobil tudi prvo zaušnico evropskega sodišča za človekove pravice. Slednje je odločilo, da so vsi drugi ustavni sodniki imeli prav, ko so na zadnjih parlamentarnih volitvah razveljavili kandidatne liste strank, ki niso spoštovale spolnih (ženskih) kvot. Jakliču se diskriminacija žensk namreč ni zdela posebej resna kršitev zakonodaje.