Pregled leta: Puntarji v belem

Spomladi je Slovenijo zajel upor družinskih zdravnikov, ki je zamajal celotno primarno zdravstvo. Povod zanj je bila odločitev državnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), da tem kadrom kljub drugačnemu dogovoru v kolektivni pogodbi za leto 2019 še poviša delovne obremenitve. Zdravniki iz Kranja, Celja, Maribora, Nazarij, Grosupljega in Ormoža so zagrozili z odpovedmi pogodb o zaposlitvi, ZZZS pa je svarila, da utegne brez osebnega zdravnika ostati okoli 40.000 ljudi.

Da družinskih zdravnikov ni dovolj glede na potrebe starajočega se prebivalstva, je znano že leta. Zanimanje za specializacijo iz te smeri je konstantno mizerno, primanjkuje tudi medicinskih sester, ki bi jim pomagale, obremenitve so vse hujše. Kot smo razkrili v Mladini, pa je imel domnevno spontani upor tudi skrito ozadje – težnje po privatizaciji. »Vsi lahko date odpoved v vašem zdravstvenem domu in odprete bodisi s.p. ali d.o.o. in sklenete pogodbo kot podizvajalec,« je že oktobra 2017 v elektronskem sporočilu članom zdravniškega sindikata Praktik.um zapisal njegov predsednik Igor Muževič. Leto in pol kasneje se je njegov scenarij začel uresničevati, Praktik.um pa je bil gonilna sila zdravniške vstaje.

Vlada se je odzvala tako, da je pritisnila na ZZZS, ki je zdravnikom priznal nižji prag, pri katerem lahko odklanjajo vpisovanje novih pacientov. Obenem so jim znižali administrativna bremena in povečali zaposlovanje dodatnih kadrov iz tujine. Sprejeli pa so tudi sklep o posebni nagradi za obremenitve; povprečni družinski zdravnik naj bi tako na mesec prejel dodatnih 400 evrov. To je bil tudi glavni razlog, da so uporniki preklicali svoje odpovedi – s svarili, da jih lahko kadarkoli spet vložijo.