Ženske in ustavni sodnik

Ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev je pravilo, da je kazen za prepovedano ravnanje vnaprej določena in da je sorazmerna s hudostjo prepovedanega ravnanja. Zato se za krajo hlebca kruha ne gre v zapor, za umor pa je predpisana najvišja kazen. Iz (sorazmerne) višine sankcije za neko ravnanje lahko torej sklepamo, kako visoko družba postavlja varovane dobrine in pravice … Za kršitev zakonske obveze enakopravne zastopanosti spolov na kandidatnih listah političnih strank, s katerimi te nastopajo na volitvah, je v Sloveniji predvidena sankcija razveljavitev kandidatne liste. To velja za posamezne kandidatne liste v volilni enoti, kjer ta obveza ni bila spoštovana. Nesorazmerna bi bila sankcija prepovedi nastopa na volitvah za posamezno politično stranko.

Taka sankcija, prepoved delovanja politične stranke ali nastopa na volitvah, pride v poštev le pri obsežnih in hudih kršitvah strankarskega vodstva, ki so nezdružljive z demokracijo. Nesorazmerna, le da v drugo smer, bi bila recimo tudi kazen globe 1000 evrov za kršitev tako imenovanih spolnih kvot. To sploh ne bi bila sankcija, politična stranka bi plačala globo in se s spolno neuravnoteženo listo odpravila na volitve – enakopravnost spolov v politiki bi bila mrtva črka na papirju.

Nedavno je evropsko sodišče za človekove pravice potrdilo pravilnost odločitve slovenskega ustavnega sodišča o spolnih kvotah. Ustavni sodniki so zavrnili ustavno pritožbo Združene desnice, ki se je pritožila, ker je državna volilna komisija na parlamentarnih volitvah eno izmed njenih list razveljavila zaradi nespoštovanja spolnih kvot. Evropski sodniki so dejali, da je kazen v tem primeru sorazmerna.

Drugače od evropskih kolegov, da kazen torej ni sorazmerna, je v ločenem in odklonilnem mnenju trdil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Po njegovem mnenju bi bila najvišja, torej še sorazmerna sankcija črtanje enega ali dveh moških kandidatov. Tako bi se (umetno) vzpostavila spolna enakopravnost na kandidatni listi in ta bi seveda ostala v veljavi.

K spoštovanju načela enakopravne zastopanosti moških in žensk na kandidatnih listah so zavezane vse politične stranke. In sankcija, ki jo je predlagal Jaklič, za politično stranko ne bi bila sankcija. Črtanje enega ali dveh kandidatov z ene izmed kandidatnih list najverjetneje ne bi imelo nobenega vpliva na volilni izid. Razveljavitev ene izmed kandidatnih list (teh je sicer osem) pač lahko vpliva na rezultat posamezne stranke.

S tem ko se za nespoštovanje obveze določi blaga kazen, se tudi načelo (enakopravnost spolov) postavi zelo nizko med (ustavnimi) pravicami.

Če velja, da so sankcije sorazmerne hudosti kršitev, velja tudi nasprotno. Po mnenju sodnika Jakliča bi bila za nespoštovanje ženskih kvot v skrajnem primeru potrebna zgolj »prilagoditev« kandidatne liste. Po mnenju evropskega sodišča za človekove pravice pa je enakopravnost spolov tako pomembno načelo, da je sorazmerna sankcija za nespoštovanje razveljavitev celotne kandidatne liste.