Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem

... in dregnil v osje gnezdo.

Stieg Larsson je zablestel s trilogijo Millenium (Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem, Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo), ki je postala globalni fenomen in prava industrija, a sam dividend ni žel, saj je umrl še pred izidom prve knjige. Če bi preživel, pravi neki njegov prijatelj v dokumentarcu Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem, bi imel kakih 200, 300 milijonov evrov – kupil bi si hiško, nekaj bi dal na stran za stara leta, vse ostalo pa bi investiral v revijo Expo. Pomeni, da bi vse svoje bogastvo investiral v boj proti neonacizmu in rasizmu – revija Expo je namreč vztrajno, sistematično in neustrašno razkrinkavala neonacistične in rasistične skupine, ki so se pojavljale na Švedskem. Manični mikroskop za detektiranje in razkrinkavanje švedskih neonacistov in rasistov pa je bil prav Larsson, ki je dobesedno svetil v najtemnejše kote Švedske.

Bogataška, neonacistična družina Vanger v Dekletu z zmajskim tatujem ni bila še nič. Larsson, ki je potreboval le veliko kave in cigaret (ni ne spal ne telovadil), je izgledal kot kak tajni agent, ki zbira podatke o političnem okolju – o gibanjih, strankah in organizacijah (Švedski demokrati, Nova Demokracija, Beli arijski odpor, Ohranimo Švedsko Švedsko ipd.), ki so za vse probleme krivili priseljence in begunce (in vpili, da “v štirih generacijah na Švedskem ne bo več Švedov”), o tem, kdo je kdo, o malih Hitlerjih, skinih, zanikovalcih holokavsta, revizionistih, rojalistih in antisemitih, ki so vstajali v osemdesetih in devetdesetih, ropali banke, kradli orožje, podtikali bombe, zažigali migrantske in begunske centre, slavili Turnerjeve dnevnike, žgali Vikingarock, alias “nacionalistični rock” (Ultima Thule, Division S, Vit Agression ipd.), in vneto zighajlali. Da bi bili sprejemljivejši, so rasno biologijo opustili in raje začeli govoriti o “kulturnih razlikah”. Tudi lepo so se oblekli. Arhivski posnetki neonacističnih parad iz srca evropske demokracije so srhljivi, tale doku pa ne pušča nobenega dvoma, da je bil Larsson med prvimi, ki so ugotovili, kam se obrača Evropa – potemtakem med prvimi, ki so zaznali veliko mutacijo, ki niso spregledali simptomov evropske refašizacije in ki so opazili vse očitnejšo normalizacijo – da ne rečem vangerizacijo neonacizma. Lažje razumete, zakaj je Larsson napisal priročnik za odpiranje pisemskih bomb. In lažje razumete, zakaj nekateri novinarji revije Expo govorijo zakrinkani in zatemnjeni. Tretja največja stranka v švedskem parlamentu so rasistični Švedski demokrati – ne, z dobički od Larssonovih bestsellerjev se ni financiral boj proti rasizmu in neonacizmu. (Kinodvor)