Hudo / Ura, kave bi!

Ultimativna budilka

Saša Eržen
MLADINA, št. 3, 17. 1. 2020

© Arhiv Mladine

Ko smo bili otroci, se je zdela budilka, ki skuha kavo, eden neverjetnih izumov prihodnosti. Barisieur, kot se napredna budilka imenuje, je zdaj naprodaj za par sto evrov in ne zna skuhati le kave, ampak po želji pripravi tudi čaj. Še kot študent jo je zasnoval britanski oblikovalec Joshua Renouf in nato prek spletne platforme Kickstarter za zagon njene proizvodnje namnožical osemsto tisoč ameriških dolarjev. Budilni kavomat je na voljo z belim ali črnim ohišjem, obe različici pokriva snemljiv pladenj iz orehovega lesa, s svojimi steklenimi cevkami in posodami pa je videti kot nekakšen mini kemijski laboratorij. Za pripravo skodelice napitka potrebuje tri do pet minut. No, v resnici predvsem segreje vodo na optimalno temperaturo 94 °C; kavo ali čaj, ki sta sicer v posebnem predalčku, moramo v filter predhodno vstaviti sami. Vsebuje tudi posebno posodico, v kateri vladajo temperaturne razmere kot v hladilniku in v kateri lahko čez noč shranimo mleko. Poleg časa bujenja lahko nastavimo še, koliko minut pred zvokom alarma ali po njem želimo, da je kava pripravljena. In ja, kofeinska budilka ima tudi gumb za dremež.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti