Od mijauzikala do Nikole Tesle
Je brezplačnost sicer odlično obiskanega festivala Bobri prava usmeritev ali ne?
Mijauzikal Obuti Maček bo odprl festival Bobri: primerno za vse do 107. leta starosti
© Miha Fras
To soboto se bo v Ljubljani in kasneje še v Domžalah in Sežani začel tritedenski 12. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Nastal je leta 2009 z namenom povečevanja dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin otrokom in mladim. Zdi se, da večjih težav s financiranjem nima, saj organizacijo podpisuje kar Mestna občina Ljubljana, vse prireditve pa so brezplačne. Vstopnice so na voljo že en teden in so omejene na prevzem največ petih vstopnic na enega odraslega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Mijauzikal Obuti Maček bo odprl festival Bobri: primerno za vse do 107. leta starosti
© Miha Fras
To soboto se bo v Ljubljani in kasneje še v Domžalah in Sežani začel tritedenski 12. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Nastal je leta 2009 z namenom povečevanja dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin otrokom in mladim. Zdi se, da večjih težav s financiranjem nima, saj organizacijo podpisuje kar Mestna občina Ljubljana, vse prireditve pa so brezplačne. Vstopnice so na voljo že en teden in so omejene na prevzem največ petih vstopnic na enega odraslega.
Navadno odlično obiskan festival ponuja nabor kar nekaj kakovostnih prireditev. Letos se ponudba razteza od preizkušanja virtualne resničnosti v RogLabu in mijauzikala Obuti maček v SMG do koncerta skupine Jimmy Barka Experience in glasbeno-performativnega srečanja z Janezom Dovčem, ki se bo v devetih poglavjih poglobil v življenje vedno bolj trendovskega Nikole Tesle. Na eni od šol bodo izpeljali delavnico kritike, ki v slovenskih medijih že več let uspešno izginja, na drugi televizijsko delavnico, kjer bodo sodelujoči kot novinarji spremljali festival.
Dobrodošlo je, da Bobri brezplačno ponujajo raznolike vsebine, a se lahko glede na preteklo dogajanje s kulturniškimi proračuni obregnemo ob kavelj 22 ponujanja zastonj obiska. Brezplačni vstop načeloma omogoča dostop do kulture vsem. Ker so kulturne ustanove večinoma v mestnem središču, kjer je življenje za marsikoga že postalo predrago, se predvideva, da brezplačni vstop spodbuja obisk tistih, ki ne živijo v mestu. S tem kulturne prireditve res lahko postanejo delno dostopnejše tudi v potrošniški družbi, saj delujejo privlačneje. Gratis kultura. Pri nekaterih vrstah »umetnosti za odrasle«, ki ponujajo zahtevnejše (nekomercialne) vsebine, se v zadnjih letih kaže nov trend. Usmerja ga ministrstvo za kulturo. Njegov programski razpis za leta 2018–2021 je na primer zahteval, da »prijavitelji izpolnijo pogoj obveze zaračunavanja vstopnine v višini najmanj enega evra«. Javna opozorila Društva Asociacija na pomanjkljivost tega razpisnega besedila so ostala brez odziva. S to zahtevo naj bi država sicer skušala pomagati kulturnim institucijam, da bi se laže financirale same. Kritično pa je mogoče pripomniti, da se s tem ukrepom »zahtevnejša« kultura bolj zapira v ozke kroge že zainteresiranih obiskovalcev.
Otroke bodo učili tudi 3D-tiskanja in znanosti ter jim odigrali več gledaliških predstav.
O pasteh brezplačnosti v kulturi so govorili tudi v dokumentarcu Muzika je džabe, posnetem leta 2013. V njem so poudarili škodljivost zastonjskih prireditev, saj naj bi bilo posledica tega neobiskovanje plačljivih prireditev v slogu: »Big Foot Mamo smo zadnjič trikrat videli zastonj na študentskih žurih, zakaj bi zdaj plačali 20 evrov za koncert?« Podobna težava se pojavlja v filmski panogi, kjer se s številnostjo dolpotegov občutno manjša dobiček.
Vendar stvari niso tako preproste. Glede na uradne statistike cena ni glavni razlog za neobiskovanje kulturnih prireditev. Po raziskavi ministrstva za kulturo Analiza financiranja kulture 2017 se je cena vstopnic kot razlog za neobiskovanje kulturnih prireditev z 22 odstotki pojavila šele na četrtem mestu. Na prvem mestu se je z občutnim vodstvom znašel veliko bolj banalen odgovor: nisem imel/-a primerne družbe; zanj se je odločilo kar 35 odstotkov vprašanih. Ljudje torej poudarjajo, da zanje kultura pomeni najprej druženje s prijatelji in drugimi. Cena je šele na zadnjem mestu. Vendar je to dobra novica le, če ugotovitve razlagamo s tem, da gre za razmeroma premožne posameznike, ki imajo prosti čas in se lahko glede tega, kako ga bodo zapolnili, resnično odločajo na podlagi drugih dejavnikov.
Bobri se sicer oglašujejo kot festival za otroke in mlade, a žal so ti drugi zapostavljeni. Bogat in raznolik program predstavlja raznolike vsebine, ki so na spletu celo razdeljene po starosti. A v kategoriji 12+ najdemo le dve prireditvi. Škoda torej, da ni ponudba za mlade, ki se že začenjajo ukvarjati z lastnimi financami in na njihove odločitve za obisk te dejansko vplivajo, večja. Mogoče bi se prihodnje leto »splačalo« bolj posvetiti mlajšim najstnikom.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.