Plošča / All Strings Detached: Septet
2020, ŠKUC
Borka
MLADINA, št. 3, 17. 1. 2020
+ + + +
Bilo je leta 2015, ko je Ljubljana s premiernim Mentom dobila nov format glasbenega festivala. Del novosti je bil tudi sam obseg: z ogromnim številom nastopajočih se je porodilo vprašanje, kako bo iz nepregledne množice sploh kaj zares izstopalo? Pa je. Format se je izkazal za precej učinkovitega, med domačimi vrhunci pa se v hipu spomnimo dvojca kitare, basa in lebdeče mesnatih vokalov, dvojca temačne sanjavosti in dvojca minimalistične konkretnosti. All Strings Detached oziroma Jana Beltran in Vesna Godler sta takrat pustili močan vtis, nastopali pa sta na krilih leta 2014 izdanega prvenca Heavy Rain. Leta 2017 je sledil drugi album There’s Something Painful About the Pearls, s katerim se v muziki naveze ni spremenilo veliko. Še zmeraj je šlo za kitarsko-basovski način »manj je več«, za zračno, otožno muziko počasnih obratov in izrazitega avtorskega pečata, za subtilen kantavtorski izraz, pri katerem so za krmilom vokali, v spremstvu ubrane brenkaške hipnoze.
Borka
MLADINA, št. 3, 17. 1. 2020
+ + + +
Bilo je leta 2015, ko je Ljubljana s premiernim Mentom dobila nov format glasbenega festivala. Del novosti je bil tudi sam obseg: z ogromnim številom nastopajočih se je porodilo vprašanje, kako bo iz nepregledne množice sploh kaj zares izstopalo? Pa je. Format se je izkazal za precej učinkovitega, med domačimi vrhunci pa se v hipu spomnimo dvojca kitare, basa in lebdeče mesnatih vokalov, dvojca temačne sanjavosti in dvojca minimalistične konkretnosti. All Strings Detached oziroma Jana Beltran in Vesna Godler sta takrat pustili močan vtis, nastopali pa sta na krilih leta 2014 izdanega prvenca Heavy Rain. Leta 2017 je sledil drugi album There’s Something Painful About the Pearls, s katerim se v muziki naveze ni spremenilo veliko. Še zmeraj je šlo za kitarsko-basovski način »manj je več«, za zračno, otožno muziko počasnih obratov in izrazitega avtorskega pečata, za subtilen kantavtorski izraz, pri katerem so za krmilom vokali, v spremstvu ubrane brenkaške hipnoze.
Tretji album Septet pa za duo pomeni prelom. Bolj organizacijski kot slogovni. Nastal je precej drugače kot prejšnja dva: posnet je bil v razširjeni, sedemčlanski postavi, z eno najprepričljivejših ritemsekcij v domačiji, bratoma Drašler in godalnim triom. Posnetki so bili narejeni v kosu, v šusu, brez nasnemavanja. Material je miksal in produciral Chris Eckman, frontman seattelske zasedbe The Walkabouts. Na papirju gre torej za resne, celo ključne spremembe, za manevre tehničnega apgrejda in poteze pretresa, razširjanja in raztezanja prepoznavne zvočnosti. In res, Septet je picajzlasto dodelana plošča, še zmeraj povsem atmosferična, a instrumentalno popolnjena, aranžmajsko ambiciozna, toda ne pretenciozna. Prav vključevanje godalne sekcije je najnevarnejši poseg, ki bi zaradi specifike bolj togih in nespremenljivih pravil aranžiranja lahko pomenil preveliko vtikanje v slog tandema All Strings Detached. A druščina se naloge loti z odliko: godala le nevsiljivo bogatijo in barvajo celoto, pomagajo graditi enotnost razpoloženja, ki od začetka do konca albuma niti malo ne popušča. Septet nas v hipu hipnotizira v stanje zamaknjenosti, v polja melanholije in neprekinjenega dežja. Je album počasnih premikov in besedil, ki puščajo veliko prostora svobodni interpretaciji. Je šepetajoča muzika, ki pa ni niti malo medla ali pretiha.
Septet je album počasnih premikov in besedil, ki puščajo veliko prostora svobodni interpretaciji. Je šepetajoča muzika, ki pa ni niti malo medla ali pretiha.
© Arhiv založbe
Plošča Septet tako prinaša ogromno novosti, a hkrati ne spreminja ključnega, bistva sloga dvojca All Strings Detached.
Tehnično, zvočno, izrazno, strukturno in songwritersko letvico postavlja izjemno visoko in daleč v prihodnosti, vse do konca leta, ne gre pričakovati veliko domačih dolgometražnih zamahov, ki ji bodo kos. Bi si pa pri tako izbrani postavi zaželeli kakšen poseg drznosti več – v skeletu ritemsekcije in pri samem produciranju.
