Kultura / Upor brezupu in grozi
Zgodba o Poljaku Aleksandru Kulisiewiczu, Orfeju iz pekla. V koncentracijskem taborišču je zbiral pesmi, ki so mu jih zaupali taboriščniki, preden so odšli proti plinskim celicam ali kako drugače zapustili ta svet.
Ponedeljkov nastop Janija Kovačiča v atriju ZRC.
© Miha Fras
Nekaj deset kilometrov severno od Berlina leži nekdanje koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, eno prvih taborišč, zgrajenih v nacistični Nemčiji. Bilo je model za vsa druga, vključno s sistemom barak, žičnatih ograj, hišnim redom, krematorijem, plinskimi celicami in napisom »Arbait macht Frei«, delo osvobaja. Nastalo je julija 1936 pod budnim očesom Heinricha Himmlerja. Na začetku so tja pošiljali politične zapornike, homoseksualce, Jehovove priče, komuniste, Rome, v času vojne pa še Poljake, ruske ujetnike, Jude in mnoge druge – tudi Slovence, med njimi Igorja Torkarja in Prežihovega Voranca. V taborišču je bilo med vojno skupno zaprtih 200 tisoč ljudi, umrlo jih je 30.000.