Free Harvey Weinstein!

Free Harvey Weinstein! Ja, prav ste prebrali – osvobodite Harveyja Weinsteina? Kaaaj? Weinsteina – to pošast?! Zakaj? Oh, zaradi preprostega razloga: če je Donald Trump nedolžen, potem je nedolžen tudi Harvey Weinstein.

Naj vam pojasnim. Kot veste, trenutno sodijo obema. Trumpu v senatu, Weinsteinu pa v New Yorku. Ja, sojenji stoletja. Spektakla. Čudeža, če hočete. Leta 2017 so začeli ameriški mediji – predvsem New York Times in New Yorker – razkrivati, da je Weinstein, multioskarjevski producent in ustanovitelj slovite filmske hiše Miramax (Zaljubljeni Shakespeare, Šund, Dobri Will Hunting ipd.), tri desetletja serijsko, sistematično in nekaznovano spolno nadlegoval, napadal in posiljeval ženske, predvsem igralke: Gwyneth Paltrow, Angelino Jolie, Ashley Judd, Rose McGowan, Rosanno Arquette, Asio Argento, Miro Sorvino, Annabello Sciorra, Daryl Hannah, Salmo Hayek, Emmo de Caunes, Romolo Garai, Leno Headey, Judith Godrèche, Kate Beckinsale, Paz de la Huerta, Kadian Noble, Natassio Malthe, Lauren Holly, Brit Marling, Léo Seydoux, Caro Delevingne, Emmo Loman, Jessico Barth, Heather Graham, Evo Green, Angie Everhart, Mio Kirshner, Claire Forlani in tako dalje. Več kot 100 žensk. Spolno posiljenih, napadenih, ustrahovanih, zlorabljenih, najprej utišanih, zdaj opolnomočenih.

Nekatere so povedale, da jih je posilil, druge, da jih je prisilil v oralni seks, večino pa je zmamil v svojo hotelsko sobo, kjer se je potem pred njimi kar naenkrat pojavil v kopalnem plašču ali pa gol – z erekcijo in željo po masaži. Včasih je kriknil: »Tako me privlačiš, da se ti ne morem upreti!« Včasih si je dal injekcijo, da je dobil erekcijo. Včasih je predlagal skupno tuširanje, včasih je rekel, naj ga gledajo med tuširanjem, včasih pa, naj ga gledajo med masturbiranjem. Lucia Stoller, zdaj Lucia Evans, ki je pri Weinsteinu delala v oddelku za marketing, pravi, da jo je povabil v svojo pisarno, potem pa jo prisilil v oralni seks. V oralni seks je prisilil tudi Asio Argento. Pogosto je planil v kunilingus, rekoč: »Tole je pa zate!« Katherine Kendall je pripovedovala, kako se je slekel in jo gol lovil po dnevni sobi. Od Care Delevingne je terjal, da se poljublja z drugo žensko. Britansko igralko Lysette Anthony je posilil v Londonu – pri njej doma. Lupito Nyong’o je – še kot študentko na univerzi Yale – prisilil v »masažo«. Poljsko manekenko Kajo Sokola pa je spolno napadel pri šestnajstih.

To so bile »avdicije«. Mislil je, da lahko počne, kar hoče. Verjel je, da ženske pripadajo zmagovalcem. In zmagovalci so moški, ženske pa le igrajo vloge, ki jim jih določijo moški. Vedo, kam sodijo in kakšna je njihova vloga. Nikoli niso dovolj dobre. Stalno so na »avdiciji«. Seksizem je ideologija, ki moškega slej ko prej spremeni v posiljevalca. Rowena Chiu, nekdanja Weinsteinova asistentka, pravi, da jo je skušal posiliti – od tedaj je nosila dvojne pajkice. Za vsak primer.

Weinstein, serijski spolni plenilec, velja za najhujšo pošast. Trump je prav tako serijski spolni plenilec, pa se mu ni zgodilo nič hudega.

Ženskam, ki so ga zavrnile, je siknil le: »Nikoli ti ne bo uspelo v tem poslu. Ta posel tako deluje.« In res, tiste, ki so ga zavrnile, recimo Mira Sorvino, Rosanna Arquette in Ashley Judd, v njegovih filmih niso več igrale. Peter Jackson je celo priznal, da Mire Sorvino in Ashley Judd v Gospodarju prstanov ni angažiral prav zato, ker ju je Weinstein odsvetoval, češ da sta »pravi nočni mori«.

Dawn Dunning, ki je igralsko kariero šele začenjala, je povabil v svoj apartma, kjer se je takoj slekel in oznanil, da bo v njegovih filmih igrala le, če bo seksala v troje. Reči je hotel: ti meni – jaz tebi! V zameno za filmsko vlogo je pričakoval »majhno uslugo«. Kot je Trump v zameno za tistih 400 milijonov dolarjev vojaške pomoči od ukrajinskega predsednika Zelenskega pričakoval »majhno uslugo« (sprožitev preiskave proti Hunterju Bidnu, sinu političnega tekmeca). Quid pro quo.

Trump je politiko spremenil v quid pro quo. Weinstein, ki spolno nadlegovanje razume kot transakcijo, pa je v quid pro quo spremenil seks. Sodijo mu za pet primerov spolnega nasilja – za dve posilstvi in tri spolne napade. Tožnici sta dve, prva, Miriam Haleyi (zdaj Miriam Haley), asistentka pri njegovih projektih, je pričala v ponedeljek in povedala, kako jo je leta 2006 najprej posilil v njegovem manhattanskem stanovanju – med otroškimi igračami. Da je imela menstruacijo, ga ni ustavilo. Potem jo je posilil še v hotelski sobi. In vpil: »Prasica! Kurba!«

A v trenutku, ko se je začelo sojenje, so bile proti njemu v Los Angelesu vložene še štiri nove tožbe – zaradi posilstev, siljenj v oralni seks in spolnih napadov. Nič novega – vzorec, taktika in tehnika so isti. Pred eno se je slekel, jo otipaval in silil, da ga je gledala med masturbiranjem. Druga pa pravi, da se je zrinil v njeno hotelsko sobo, postal agresiven in zahteval, da se sleče. Weinsteinu je pokazala fotografijo svojih otrok in ga prosila, naj neha. »Zgrabil me je za lase in me prisilil, da sem storila nekaj, česar nisem hotela.« Policije ni poklicala, ker ji je Weinstein zagrozil, da jo bo ubil.

Weinstein je zlorabljal položaj, moč, vpliv. Kot Trump, ki – obdan z dragimi odvetniki – trdi, da je nedolžen. Kar zase pravi tudi Weinstein. Jasno, obdan z dragimi odvetniki. Če ga spoznajo za krivega, bo morda preostanek življenja preživel v ječi. Pred manhattanskim sodiščem, ki mu sodi (in nad katerim je v kamen vklesan Jeffersonov neandertalski citat: »Enaka in natančna pravica za vse moške, ne glede na status in prepričanje«), so se zbrali številni novinarji, kamere, protestniki, gibanje #MeToo, feministke, Rose McGowan (»Svobodne smo! Lepe! Močne!«) in ljudske množice, ko je pričala igralka Annabella Sciorra (spomnite se je po Roki, ki ziblje zibko ali pa vsaj Sopranovih) in pripovedovala, kako se je Weinstein pred 25 leti ponoči – po slavnostni večerji, ki jo je priredil Miramax – zrinil v njeno stanovanje, jo zgrabil, zvlekel v sobo, potisnil na posteljo, zlezel nanjo in jo posilil. Zbežati ni mogla. »Mimo njega ne moreš.« Tehtal je 150 kilogramov. Zabičal ji je: »To naj ostane med nama!« Nič več.

»Njegove roke so bile povsod!«

Weinstein, serijski spolni plenilec, velja za najhujšo pošast. Francoski predsednik Emmanuel Macron mu je vzel legijo časti, žena ga je zapustila, iz Weinstein Company so ga nagnali, izgnali so ga iz Akademije filmskih umetnosti in ved, ki podeljuje oskarje, Harvard mu je vzel Du Boisovo priznanje, Britanski filmski inštitut, ameriška Televizijska akademija in Britanska akademija filmskih in televizijskih umetnosti (BAFTA) so mu vzeli članstvo, Združenje producentov ga je dosmrtno izključilo. Sodijo mu. Grozi mu ječa.

In tu je ironija – Trump je prav tako serijski spolni plenilec, pa se mu ni zgodilo nič hudega. Sodijo mu le zaradi zlorabe oblasti in oviranja preiskave. Zaradi spolnega nasilja mu ne sodijo. Pa bi mu lahko, saj ga vseh mogočih oblik spolnega nasilja obtožuje 17 žensk. Kristen Anderson pravi, da ji je tam nekje na začetku devetdesetih let v nekem nočnem klubu roko kar nenadoma zarinil pod krilo, pa ga sploh ni poznala – le slučajno je sedela zraven njega na žametnem kavču.

Lisa Boyne pa pravi, da je njej in drugim dekletom leta 1996 v neki restavraciji gledal pod krilo ter komentiral spodnje perilo in genitalije.

Če je Donald Trump nedolžen, potem je nedolžen tudi Harvey Weinstein.

Ker je imel licence za različna lepotna tekmovanja (Miss Amerike, Najstniška miss Amerike ipd.), jih je zlorabil za predatorske pohode. Mariah Billado, nekdanja najstniška miss Vermonta, pravi, da je leta 1997 med tekmovanjem za najstniško miss Amerike nenadoma prikorakal v garderobo, kjer so se najstniške misice preoblačile, in si jih ogledoval (kot kose mesa), Bridget Sullivan, nekdanja najstniška miss New Hampshira, pa pravi, da je to počel tudi leta 2000 (pri tem jih je otipaval, stiskal, ščipal ipd.). Tasha Dixon, nekdanja miss Arizone, pravi, da se je leta 2001 med tekmovanjem za miss Amerike nenadoma pritepel v garderobo in si ogledoval misice (nekatere so bile zgoraj brez, druge povsem gole), Cassandra Searles, nekdanja miss Washingtona, pravi, da jo je začel leta 2013 med enim takih »ogledovanj« pred tekmovanjem za miss Amerike grabiti za zadnjico (»z nami je ravnal kot z živino«), Temple Taggart, nekdanja miss Utaha, pravi, da jo je začel leta 1997 med enim takih »ogledovanj« na lepem poljubljati (na usta), Samantha Holvey, nekdanja miss Severne Karoline, pa pravi, da je leta 2006 med tekmovanjem za miss Amerike (Miss USA) nenadoma prikorakal v garderobo ter jih začel drugo za drugo pregledovati, ja, recenzirati: »Od glave do pete, kot da smo le kosi mesa, le spolni objekti, ne pa ljudje.«

Ninni Laaksonen, finska manekenka in nekdanja miss Finske, pravi, da jo je začel leta 2006 pred snemanjem televizijskega šova Davida Lettermana kar nenadoma grabiti za zadnjico, Rachel Crooks pa pravi, da ga je leta 2005 srečala v dvigalu Trumpovega stolpa, kjer je delala pri nekem nepremičninskem podjetju – ja, na lepem jo je začel vleči, grabiti in na silo poljubljati. Da jo je začel kar na lepem grabiti in na silo poljubljati, pravi tudi Jessica Drake, nekdanja pornoigralka, ki je Trumpa spoznala leta 2006 na nekem turnirju v golfu v Nevadi (Lake Tahoe).

Plenilsko zavest mu je še posebej podžgal jet-set kompleks Mar-a-Lago. Jill Harth pravi, da jo je tam leta 1993 med poslovnim sestankom na lepem zvlekel v hčerkino sobo, jo stisnil k steni ter jo začel grabiti in ji dvigovati krilo, Cathy Heller pravi, da jo je tam leta 1997 na silo poljubil, ko je prišla, da bi obedovala z družino, Melindo McGillivray pa je tam spolno poniževal leta 2003, in sicer na koncertu Raya Charlesa – ko so se drugi povabljenci rokovali s Charlesom, jo je Trump grabil za zadnjico. Natasha Stoynoff, novinarka revije People, je leta 2005 prišla, da bi napisala članek o Trumpu in Melaniji (ob njuni prvi obletnici poroke), a jo je med razkazovanjem palače nenadoma zvlekel v sobo: »Obrnila sem se, a me je že stiskal k steni in mi v usta tlačil jezik.«

Karena Virginia pravi, da jo je leta 1998 na teniškem turnirju U. S. Open na lepem objel in jo zgrabil za prsi (nista se poznala, čakala je avto), Summer Zervos, ki je nastopila v njegovem TV-šovu Vajenec, pravi, da jo je začel leta 2007 v Beverly Hills Hotelu grabiti za prsi in na silo poljubljati, Jessica Leeds pa pravi, da je nekje v osemdesetih letih potovala z letalom in da je na sosednjem sedežu sedel Trump ter jo na lepem popadel. Najprej jo je grabil za prsi, potem pa ji je začel roko tlačiti pod krilo. »Bil je kot hobotnica – njegove roke so bile povsod.«

Kolumnistka E. Jean Carroll pa je lani junija v reviji New York popisala, kako jo je pred 23 leti posilil v veleblagovnici Bergdorf Goodman. Zvlekel jo je v garderobo, jo stisnil k steni, se ji prisesal na usta, si odpel plašč in hlače, jo zgrabil za mednožje in »penis porinil vame«.

Če je Weinstein problem, zakaj ni problem Trump, še toliko bolj, ker je ameriški predsednik? Zakaj v času, ko filmski, televizijski in politični veljaki, obtoženi spolnega nasilja, odstopajo in padajo, izgubljajo projekte, položaje in kariere, ne pade tudi Trump?

Zakaj ga pustijo pri miru? Zakaj mu sodijo le zaradi zlorabe oblasti in oviranja preiskave? E. Jean Carroll, ena izmed njegovih žrtev, je tvitnila: »Želim si, da bi ustavna obtožba Donalda Trumpa vključevala še tretji člen – zlorabo žensk.« Prav res: če zaradi spolnega nasilja sodijo Weinsteinu, zakaj zaradi spolnega nasilja ne sodijo Trumpu?

Kar niti ne bi smelo biti težko, saj je vse, česar ga obtožujejo ženske, že priznal. Ne pozabite, da so leta 2016, na vrhuncu predsedniške predvolilne kampanje, v javnost prišli posnetki (iz leta 2005), na katerih Billyju Bushu, voditelju televizijske oddaje Access Hollywood, pripoveduje: »Kar poljubljati jih začnem. To je magnet. Poljub. Sploh ne čakam. Če si zvezdnik, ti ženske vse pustijo, lahko počneš, kar hočeš – lahko jih zgrabiš za pičko.« In natanko to pripovedujejo tudi ženske, njegove žrtve: da jih je začel kar na lepem poljubljati, grabiti, stiskati. Ni čakal.

Tako pripovedujejo tudi žrtve Harveyja Weinsteina. Ali je Trump plonkal Weinsteina – ali pa je Weinstein plonkal Trumpa.

Ko je manekenka Ambra Battilana Gutierrez pred nekaj leti Weinsteina obtožila spolnega nasilja (vse je v sodelovanju s policijo tudi posnela!), je ta, pravi Irin Carmon (New York Magazine), najel drage, dobro povezane odvetnike, ki so poskrbeli, da so jo mediji in še posebej tabloidi demonizirali in povsem diskreditirali, medtem ko so Weinsteina prikazovali kot srečno poročenega očeta petih otrok – v tem odvetniškem »dream teamu« je bil tudi Rudy Giuliani, ki je zdaj Trumpov odvetnik, zadolžen za demoniziranje in diskreditiranje družine Biden. In ko se je začela Weinstein Company, Weinsteinova nova filmska hiša, po izbruhu škandala potapljati, jo je finančno rešila investicijska družba Colony Capital, ki jo vodi Tom Barrack – Trumpov veliki zaupnik. Weinstein pravi, da ni noben filmar naredil toliko za ženske kot on, medtem ko Trump pravi, da ni noben predsednik za Ameriko naredil toliko kot on in da bi se trg v primeru, če bi ga odpoklicali, preprosto sesul, vsi ljudje pa bi postali revni.

Skoraj bi rekel, da je Weinstein plonkal Trumpa.

Res smešno, že kar absurdno je, da hočejo Trumpa odpoklicati le zaradi zlorabe oblasti in oviranja (kongresne) preiskave. Ja, lahko bi ga odpoklicali zaradi množice spolnih napadov.

A po drugi strani: bilo bi več kot ironično, če bi Trump, ki je tako obseden z zakoncema Clinton (»Če Hillary ne more zadovoljiti svojega moža, zakaj misli, da bo lahko zadovoljila Ameriko?«), letel zaradi seksa – republikanci so skušali predsednika Billa Clintona leta 1999 odpoklicati prav zaradi seksa.

Milijon razlogov za odpoklic

Res smešno, že kar absurdno je, da hočejo Trumpa odpoklicati le zaradi zlorabe oblasti in oviranja (kongresne) preiskave. Ja, lahko bi ga odpoklicali zaradi množice spolnih napadov. In ja, kot je na portalu Intercept opozoril Mehdi Hasan, bi ga lahko odpoklicali tudi zaradi kopice drugih deliktov. Lahko bi ga odpoklicali, ker je dvema ženskama, pornoigralki Stormy Daniels in Playboyevi lepotički Karen McDougal, s katerima je seksal, pred volitvami skrivaj – prek posrednikov – plačal za molk o tem seksu, s čimer je kršil zakonodajo o financiranju predvolilnih kampanj. Lahko bi ga odpoklicali, ker neprestano, nenehno in nepretrgoma laže – v prvih treh letih svojega mandata se je zlagal 16.241-krat, poroča Washington Post. Lahko bi ga odpoklicali, ker goljufa in slepari, navsezadnje, sodišča so njegovo univerzo (Trump University) in njegovo dobrodelno organizacijo (Trump Foundation) razkrinkala kot veliki prevari in ju zaprla.

Lahko bi ga odpoklicali, ker poziva k zapiranju novinarjev in ker jih razglaša za »smeti«, »bolnike« in »sovražnike ljudstva«, ker na predvolilnih shodih svoje fene poziva k fizičnemu obračunu z novinarji in političnimi nasprotniki, ker zastrašuje priče (svoje sodelavce in uslužbence Bele hiše, ki naj bi pričali pred raznimi kongresnimi komisijami), ker razširja nore in nevarne teorije zarote, s katerimi rožljajo ekstremisti (rasisti, neonacisti ipd.). Lastnike medijev, ki so kritični do njega (CNN, Washington Post), je poslovno oviral – iz maščevanja. Tudi zato bi ga lahko odpoklicali.

Lahko bi ga odpoklicali, ker je – da bi odvrnil pozornost od impeachmenta – naročil atentat na iranskega generala Kasema Solejmanija, vojaškega poveljnika dežele, s katero Amerika sploh ni v vojni, in ker je – brez kongresnega soglasja – bombardiral Jemen, s katerim Amerika prav tako ni v vojni. Lahko bi ga odpoklicali, ker je – precej lunatično – zahteval, da Amerika Siriji preprosto zapleni nafto, saj to Amerike ne bi prelevilo le v piratko, temveč tudi v vojno zločinko. Lahko bi ga odpoklicali, ker slavi, spodbuja in legitimira – oh, in imitira – diktatorje in despote, »fantastične ljudi«, kot so Vladimir Putin, Rodrigo Duterte, Mohamed bin Salman, Kim Džong Un, Jair Bolsonaro, Recep Erdogan in Abdel Fatah el Sisi. Lahko bi ga odpoklicali, ker je razglasil »izredne razmere«, da bi lahko zaobšel kongres in financiral izgradnjo »svojega« zidu na južni meji.

Lahko bi ga odpoklicali, ker je neonaciste in rasistične klanovce – po shodu v Charlottesvillu – označil za »fejst ljudi«, ker je afriške dežele razglasil za »ritne luknje«, ker je Mehičane označil za »kriminalce, morilce, posiljevalce« in ker podžiga belski nacionalizem. Lahko bi ga odpoklicali, ker je na južni meji migrantskim materam trgal iz rok otroke (z dojenčki vred!), ker je te otroke zapiral v kletke in ker so številni otroci potem umrli. Lahko bi ga odpoklicali, ker Portoriku po strašnem opustošenju, ki ga je povzročil hurikan Maria, ni hotel odobriti pomoči, tako da je, pravijo, povsem po nepotrebnem – zaradi Trumpove malomarnosti – umrlo tri tisoč ljudi. Denar, namenjen Portoriku, je raje namenil Teksasu in Floridi, brez katerih ne more dobiti volitev. Portoriko je v njegovih očeh le »shithole«.

In navsezadnje, pravi Mehdi Hasan, lahko bi ga odpoklicali, ker ni le zlorabil oblasti in oviral preiskave, ampak je skušal ukrajinskega predsednika Zelenskega tudi podkupiti: hej, ti sproži preiskavo proti sinu mojega političnega tekmeca, jaz pa ti dam 400 milijonov! Quid pro quo.

Hotel za podkupnine

A pobud za impeachment proti Trumpu, resničnostnemu fašistu, je bilo vse polno tako v kongresu kot zunaj kongresa, še preden je predstavniški dom kongresa sprožil impeachment. Nekateri so ga hoteli ustavno obtožiti zaradi »spodkopavanja neodvisnosti zveznega pravosodja«, drugi zaradi »spodkopavanja svobode tiska«. Nekateri so ga hoteli odpoklicati zaradi »neprimernega razkrivanja strogo zaupnih podatkov«, drugi zaradi opravilne nesposobnosti. Nekateri so ga hoteli odstaviti zaradi predvolilnega dogovarjanja z Rusi, drugi zato, ker je skušal to potem prikriti, preiskavo pa ovirati in preprečiti. Pokojni senator John McCain je nekje vmes celo poudaril, da vse skupaj dobiva »obseg in velikost afere Watergate«. Muellerjevo poročilo je to v nekem smislu potrdilo.

Če so hoteli odpoklicati Nixona, ki je zlorabil oblast in oviral preiskavo (vse je delal, da bi ustavil ali upočasnil preiskavo in da bi spodkopal delo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki je preiskoval njegove predvolilne povezave s Kremljem), zakaj ne bi Trumpa?

Spet drugi so ga hoteli odpoklicati zato, ker je zamolčal, da se je z Rusi dogovarjal za izgradnjo Trumpovega stolpa v Moskvi, drugi pa zato, ker je »predsedniško funkcijo povezal z belskim nacionalizmom, neonacizmom in politiko sovraštva«, ker je »podpihoval sovraštvo in sovražnosti« in ker je pomilostil hude zločince, recimo tri vojake, obtožene vojnih zločinov, in arizonskega rasističnega šerifa Joeja Arpaia.

Zelo glasni so bili tisti, ki so ga hoteli odpoklicati zaradi navzkrižja interesov – ker se je s svojo predsedniško funkcijo okoriščal in deloval za svojo Organizacijo, svoja podjetja, svoje brende. Kitajska je legalizirala številne njegove oz. hčerine blagovne znamke – za borzno posredništvo, cenitev umetnin, vrtce, sončna očala, nakit, torbice, čevlje, poročne obleke in lepotila, celo volilne stroje in – ne boste verjeli! – zbiranje dobrodelnih sredstev.

In seveda, peticije za impeachment so zbrale kar veliko podpisov – tista, ki jo je organiziral magnat Tom Steyer, zdaj eden izmed demokratskih predsedniških kandidatov, jih je samo do konca leta 2018 zbrala šest milijonov in pol. Med razlogi za impeachment pa sta prednjačila dva: »kršitev klavzule o tujih darilih« in »kršitev klavzule o domačih darilih«.

Umetnik Robin Bell je pred časom na fasado Trumpovega hotela v Washingtonu (Trump International Hotel) projiciral napis »Trumpu plačajte podkupnino tu« – puščica pa je kazala na vhod v hotel. S tem je hotel opozoriti, da vsi tisti, ki hočejo dobiti dostop do Donalda Trumpa, ameriškega predsednika, spijo in trošijo v njegovem razkošnem in dragem hotelu. Da bi dobili dostop do Trumpa, da bi si zagotovili njegove usluge, mu morajo plačati podkupnino – spati morajo v njegovem hotelu. Trump s tem sprejema tuja in domača darila. S tem, ko sprejema tuja in domača darila, pa krši klavzuli o tujih in domačih darilih.

V Trumpovem hotelu so spale delegacije Kuvajta, Iraka, Kitajske, Tajske, Indije, Filipinov, Gruzije, Nigerije, Turčije, Slovaške, Romunije, Cipra, Evropske unije in tako dalje. Kdor je potreboval uslugo, je spal tu – iraški šejk, nigerijski podpredsednik, savdski princ Mohamed bin Salman. Savdski lobisti so v treh mesecih najeli 500 sob! Orjaška, 60-članska malezijska delegacija je tu spala ravno v času, ko je pravosodno ministrstvo preiskovalo korupcijo, v katero so bili vpleteni malezijski politiki, direktorji korporacije T-Mobile, ki je potrebovala soglasje za združitev s korporacijo Sprint, so v hotelu zapravili 195.000 dolarjev.

A to še ni vse: republikanski kandidati in njihova spremstva so v hotelu pustili več kot 4 milijone dolarjev, celo ljudje, ki vodijo Trumpovo predvolilno kampanjo 2020, so v hotelu pustili 740.000 dolarjev. A tudi to še ni vse: tuje vlade so najemale večje količine sob, v katerih pa potem ni nihče spal – točno, plačale so le podkupnino. Da je Bela hiša naprodaj, ni dvoma.

Zakaj bi Trumpa zaradi vseh teh barabij odstavljali, če pa je bil prav zaradi takšnih barabij izvoljen?

New York Times poroča, da so v Trumpovih kompleksih, hotelih in letoviščih spale delegacije iz šestdesetih držav. Kar seveda pomeni, da je Trump prav s toliko državami v navzkrižju interesov. Podpredsednik Mike Pence je spal v Trumpovem letovišču na Irskem, posadke ameriškega vojaškega letalstva na Škotskem pogosto spijo v Trumpovem razkošnem kompleksu Turnberry, ki vključuje tudi razvpito igrišče za golf, sam Trump pa pogosto – povsem uradno! – spi v svojih kompleksih, hotelih in letoviščih (predvsem na Floridi, v New Jerseyju in Virginiji), kar pomeni, da Trumpova Organizacija dobro služi z državo, kaj šele z agenti tajne službe in drugim Trumpovim spremstvom, ki so prisiljeni trošiti v Trumpovih kompleksih, hotelih in letoviščih. Vrh G7 je hotel Trump gostiti kar v svojem miamijskem golferskem letovišču Doral, ki mu je prihodek med letoma 2015 in 2017 padel za 70 odstotkov – Trump ga je hotel malce napumpati in rešiti iz rdečih številk. Obenem pa je famozno oznanil, da so zakoni na njegovi strani: »Predsednik ne more biti v navzkrižju interesov.«

Kje neki!

Trump je stavbo, v kateri je njegov washingtonski hotel, še pred izvolitvijo za 60 let najel pri Upravi za splošne storitve, eni izmed vladnih agencij, toda ko je hotela Uprava za splošne storitve FBI-jevo stavbo – le ulico od Trumpovega hotela – dati v najem nekemu magnatu, ki bi jo spremenil v hotel, je Trump to blokiral in preprečil. Ha.

Kako to, da Trumpu sodijo zaradi zlorabe oblasti in oviranja preiskave, ne pa tudi zaradi finančnega okoriščanja s predsedniško funkcijo in prejemanja podkupnin, je misterij. A zakaj bi Trumpa zaradi vseh teh barabij odstavljali, če pa je bil prav zaradi takšnih barabij izvoljen?