Dodatni milijoni za Slovensko vojsko

Pritiski inšpektorjev

Jure Trampuš
MLADINA, št. 6, 7. 2. 2020

NATO

NATO
© WikiCommons

Te dni je bila v Sloveniji na obisku posebna Natova delegacija, ki je na ministrstvu za obrambo in v generalštabu preverjala, kakšno je stanje Slovenske vojske. Pričakovano je bila nezadovoljna. Kot je poročal Radio Slovenija, po mnenju Natovih inšpektorjev stvari pri nas ne potekajo v pravo smer, preveč stopicamo na mestu, Slovenija naj bi kljub političnim obljubam v razvoj obrambnega sistema še vedno vlagala premalo denarja, hkrati pa našim vojakom še zdaj ni uspelo sestaviti prve srednje bataljonske skupine. Slovenija naj bi bila skratka breme za druge članice Nata. Gre sicer za neuradne podatke iz sklepov poročila inšpektorjev, ki naj bi jih poleti obravnavali tudi na sestanku obrambnih ministrov držav članic.

Nedavno objavljena Bela knjiga o obrambi, ki govori o prihodnosti slovenskega vojaškega sistema, v prihodnjih letih predvideva naglo naraščanje sredstev za vojsko. Danes Slovenija zanjo nameni 1,04 odstotka BDP, malo več kot 540 milijonov evrov, v prihodnjih letih naj bi se znesek povečeval za nekaj sto milijonov evrov na leto, dokler naj nekje okoli leta 2030 ne bi prilezel do želenih dveh odstotkov BDP, kar je nekaj več kot milijarda evrov na leto.

Milijarda evrov na leto? Kaj kani Slovenska vojska narediti z vsem tem denarjem? Predvsem bi rada nakupila novo opremo, recimo samohodne havbice in sistem zračne obrambe kratkega do srednjega dosega ter hkrati povečala število stalno zaposlenih vojakov.

Veliko je boljših možnosti, kam bi država dala teh dodatnih 500 milijonov evrov na leto. S tem denarjem bi brez večjih težav finančno podprla sistem dolgotrajne oskrbe starejših, zgradila bi lahko nove zdravstvene domove, skrajšala čakalne vrste v zdravstvu, odprla podružnične šole, štipendirala dijake in učence, izboljšala delovanje socialne države in zdravstvenega sistema, zgradila najemna stanovanja za mlade družine, lahko bi hitreje zmanjševala zunanji dolg države, dajala več subvencij gospodarstvu … možnosti je res ogromno. Ampak ne, Slovenija raje razmišlja o havbicah in osemkolesnikih.

Prioritete so jasne. Natovi inšpektorji imajo v Sloveniji večji vpliv kot njeni državljani.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti