»V Jugoslaviji smo lahko vsi kandidirali za stanovanjsko pravico ali dobili ugoden kredit«

"V prejšnji državi se ni dogajalo, da bi ljudi metali na cesto. Pomemben temelj je bil  v solidarnostnem skladu, v katerega je vsak delovno aktivni državljan prispeval od šest do devet odstotkov dohodka. Ob polni delovni dobi je tako vsak državljan prispeval dve stanovanji in pol. Tu je vidna podobnost z Dunajem, kjer zaposleni in delodajalci en odstotek prihodkov prispevajo v stanovanjsko malho, še enkrat toliko denarja pa zagotovi mestni proračun.

Poleg tega so ljudje v Jugoslaviji veliko gradili sami. Vsi smo lahko kandidirali za stanovanjsko pravico s popolno zaščito ali dobili ugoden kredit."

(Joža Aljančič, pravnica in strokovnjakinja za težave, s katerimi se srečujejo najemniki, v časopisu Dnevnik)

PREBERITE SI TUDI:

• Socialistična Ljubljana. Kako je socializem za vedno spremenil slovensko prestolnico. POVEZAVA >>