Imela je prav

V ponedeljek je upravno sodišče odločilo, da bo izdalo začasno odredbo, po kateri se bo Natalija Polenec, ki je še prejšnji mesec opravljala nalogo vršilke dolžnosti direktorice v Tehniškem muzeju Slovenije, vrnila na svoje delovno mesto. V začetku februarja je položaj direktorice namreč prevzela Barbara Juršič, ki jo je tja imenoval minister za kulturo, Zoran Poznič. Polenčeva je upravno tožbo proti ministrstvu za kulturo na sodišče vložila sama, saj je ves čas trdila, da njena nesojena naslednica ne izpolnjuje zakonskih meril za vodenje muzeja. To je po točkah še dodatno razložila v javnem pismu. Tudi svet zavoda muzeja je Polenčevo podprl kot edino kandidatko, ki po njihovem mnenju ustreza merilom in katere vizija se jim zdi vredna podpore.

To pomeni, da sklep ministrstva o imenovanju nove direktorice do pravnomočne odločitve v tem sporu ni veljaven. Natalija Polenec zato že nadaljuje delo kot vršilka dolžnosti direktorice Tehniškega muzeja Slovenije. Odločitev sodišča pa je še en dokaz, ki tehtnico preveša na stran tistih, ki stranki SD – ki trenutno upravlja ministrstvo za kulturo – očitajo strankarsko kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah. V stranki sicer ocenjujejo, da je kadrovanje na položaj direktorja javnega zavoda pristojnost ministra Pozniča, in odgovarjajo, da je minister vsako od navedenih imenovanj obrazložil. Kot so zapisali: »Iz utemeljitev izhaja, da je želel minister s svojimi potezami zagotoviti svežino in nove pristope pri vodenju nacionalnih kulturnih institucij. Uspešno dosedanje vodenje javnih kulturnih zavodov je pomemben, ni pa edini merodajen faktor pri kadrovskih vprašanjih. Minister je – sodeč po utemeljitvah – dal prednost razvojni viziji, odpiranju institucij, prevetritvi in svežini.« Vprašali smo jih tudi, kako komentirajo to, da je minister s svojim kadrovanjem nasprotoval strokovni javnosti in kolektivom obravnavanih zavodov. Na to so odgovorili, da v vseh primerih ni mogoče sprejemati odločitev, s katerimi bi se strinjali vsi. Ne nazadnje naj bi bilo tudi mnenje, ki ga o kandidatih pred imenovanjem ministru izrečeta svet zavoda in strokovni svet zavoda, zgolj predlog. Mnenje namreč ni formalno zavezujoče. Vendar pa mora imeti minister za odločitev zoper mnenje svetov zavodov resne razloge – tokrat pa se predvsem zdi, da gre za politično kadrovanje in avtoritarnost.

Minister naj bi imel za odločitve, ki so v nasprotju s sveti zavodov, resne razloge – tokrat pa se zdi, da gre predvsem za politično kadrovanje in trmoglavo izvajanje moči.

Na ministrovo odločitev pa čakajo tudi v Moderni galeriji, kjer ministrstvo ravna podobno kot v opisanem primeru – prednost daje kandidatki z vprašljivim programom in izkušnjami, povezana pa je z ministrom in samo stranko, gre za uslužbenko ministrstva in strankarsko kolegico ministra. Kot so zapisali na Radiu Študent, naj bi bila favoritka Jadranka Plut, nekdanja predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, »ki bi se je radi najraje znebili na mesto Zdenke Badovinac, dolgoletne direktorice Moderne galerije«. Strokovni svet in svet Moderne galerije doslej o tem, kdo kandidira za položaj direktorja, javno ne dajeta izjav, saj se držita kandidacijskega postopka. V preteklih dneh sta se namreč sestala strokovni svet in svet zavoda ter obravnavala predloge kandidatov, svoje mnenje pa sta že posredovala ministru. Odločitev o imenovanju novega direktorja bi lahko pričakovali že v tednu dni. Vendar pa se na predvidevanja ne gre opirati: sodelavci iz kolektiva Moderne galerije so na primer mislili, da se bodo lahko srečali z ministrom, in ga povabili na sestanek. Kljub temu da je minilo že mesec dni, se minister Poznič na njihovo vabilo ni odzval, galeriji bratski muzeji pa so že stopili v plakatno akcijo, s katero želijo spomniti, da so naloge muzejev ohranjanje, interpretiranje ter promoviranje naravne in kulturne dediščine človeštva. »Visoke ravni strokovne in institucionalne integritete pa ne smejo ogrožati finančni ali politični interesi.«