Mogoče Ivan sploh ni problem

Če bi naključno izbrali deset volivk in volivcev, bi jih več kot šest reklo, da je Janez Janša neprimeren za opravljanje premierske funkcije. Tako pravijo javnomnenjske raziskave. Močno dvomim, da Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec tega niso slišali. Razumen človek se seveda vpraša, kaj vse se jim podi po glavi, da so se odločili, da stanje razumejo bolje kot dve tretjini Slovenk in Slovencev z volilno pravico.

Ko se ljudje za nekaj odločijo, jih je praktično nemogoče prepričati, da to ne drži, pa naj gre za to, da obstaja vsemogočni bog, ali da so sami malo božji. Razlagati politikom (ali komurkoli), da neko njihovo prepričanje nima podlage, se izkaže za skrajno neproduktivno – samo vprašajte medicinske sestre, ki cepijo otroke. Glede na poročila s terena se s starši, ki svojih otrok ne želijo cepiti, ne splača pogovarjati o (ne)nevarnosti cepiv. Veliko bolj produktivno je te iste starše opozoriti, da brez izpolnjene cepilne knjižice njihov tako ljubi otrok nikoli ne bo mogel na Harvard. Dobre univerze pač praviloma sprejemajo samo cepljene študente. In ker je za otrokov uspeh treba narediti vse, četudi to ogroža njegovo zdravje, starši po hitrem postopku odobrijo vbrizgavanje cepiva, ki so ga še trenutek prej dojemali kot smrtno nevarni strup.

Zato verjetno nima smisla razlagati, da so iluzije zgoraj imenovanih o tem, da bo tokrat drugače, ali da bodo oni s svojimi nadčloveškimi sposobnostmi nekako zamejili Janševo opustošenje v družbi, enake tistim, ki jih kockar goji o fizikalnih zakonitostih ruletnega vrtiljaka. Pričakovati, da bodo »popustili pod težo javnega pritiska«, je nesmiselno. Vsaj gospod Počivalšek verjame, da je na mesto predsednika SMC prišel, ker je pametnejši od večine volivk in volivcev.

Seveda gre za politično krizo. Vendar politična kriza ni to, da je odstopil predsednik vlade in da nas morda čakajo volitve. Volitve so praznik demokracije, ne pa razlog za preplah, tudi če se nekatere poslanke in poslanci ne obnašajo temu primerno. Tudi njih je sicer treba razumeti – Slovenija je razmeroma neprijazna do brezposelnih, in ko bodo izgubili službo, jim ne bo dobro.

Razlog za preplah naj bo raje očitno dejstvo, da se ljudem, ki dejansko pišejo zakone, zdi bolje sodelovati s SDS, lagati in/ali teptati ustavo in lastne vrednote kot urediti državo na tak način, da nam bo vsem lažje, ko izgubimo službo.

Medtem ko že ptički čivkajo, da se je podnebje nevarno destabiliziralo in da bo stanje samo še slabše, naj bo torej razlog za preplah dejstvo, da se stranke neizmerno trudijo proizvesti neko navidezno, lažno krizo, v kateri volitve (in nekaj mesecev zamude) ogrožajo naše preživetje, a vendar hkrati ti isti ljudje niso pripravljeni podpisati koalicijske pogodbe, ki bi razglasila in začela reševati resnično, okoljsko krizo.

Sodelovanje s SDS pomeni predvsem eno stvar: nihilizem. Janši je namreč vseeno.

Kar loči Janšo od drugih, je, da je do politične moči pripravljen prehoditi ogabno pot populizma in manipulacij prek strahov in sovraštev, v katere niti sam ne verjame.

Zanima ga moč, ki je onkraj politike sovraštva, zunanje politike in »državotvornih« ministrstev (MNZ, MO ...). Zanima ga moč, ki prinaša denar prek kadrovanja v energetiki ali trgovanju z napravami za morjenje. V tem se sicer ne razlikuje od zajetnega deleža politikov. Kar ga loči od drugih, je, da je do te moči pripravljen prehoditi ogabno pot populizma in manipulacij prek strahov in sovraštev, v katere niti sam ne verjame.

Janši je vseeno za migrante, lezbijke in bolnike. Šele zato, ker mu je vseeno, tako zlahka ponudi besede, iz katerih raste sovraštvo. Če v nekem trenutku iz njegovih ust ne prihaja gnojnica, to nikakor ne pomeni, da se ta usta v preteklosti niso izkazala kot neustavljiva tovarna nesnage.

Sodelovanje s SDS je tisto, ki reče, da ta gnojnica ni pomembna. Sodelovanje s SDS pravi: ni nam treba nehati zastrupljati svojega življenjskega okolja. Ni treba, da ljudi, ki so zbežali pred puškami, obravnavamo nežneje kot ljudi, ki te puške držijo v rokah. Ni treba, da ščitimo pretepene. Ni treba, da vsem ljudem omogočimo, da si ustvarijo družino. Ni treba, da o drugih govorimo spoštljivo.

Ne gre za to, da nekoč Janeza Janše več ne bo. Janše in počivalški in jelinčiči in tonini in pivčeve bodo vedno med nami. Gre za to, da je treba v javnosti gojiti zavedanje, da je tak gon po oblasti neokusen, približno tako, kot je neokusno žvečiti z odprtimi usti. Sami točno vedo, kaj se dogaja. Trojka voljnih dobro ve, da sodeluje z nekom, ki verjame, da si vaši starši, prijatelji in otroci ne zaslužijo vsega, kar si zasluži on. Voljni torej niso neumni ali zaslepljeni. Točno vedo, kaj počnejo, samo vseeno jim je. In zato je treba zganjati paniko.