Hudo neogroženi

Tradicionalno so imele države za varnostno grožnjo oborožene sile drugih držav, dokler ZDA leta 2002 niso v svojo vojaško doktrino vnesle novega, veliko bolj neoprijemljivega pojma, to so teroristične grožnje. Na videz majhna sprememba je povzročila premik v vojaškem delovanju ZDA, saj je s terorizmom država začela upravičevati tudi tako imenovane »vnaprejšnje napade«, ne zgolj uporabo oboroženih sil za neposredno obrambo.

Pod pojmom oboroženih sil smo si znali jasno predstavljati tanke in topove, pri terorizmu morda še kakšne fundamentalistične borce, zadnja leta pa so države – tudi Slovenija –razumevanje varnosti premaknile na še abstraktnejšo raven. Začele so svariti pred »hibridnimi grožnjami«. V nedavno objavljeni Beli knjigi o obrambi Slovenije se te omenjajo na 23 mestih – tradicionalne grožnje pa le 18-krat. Zdaj že nekdanji obrambni minister Karl Erjavec jih denimo poudarja že v uvodu: »Tako imenovano hibridno delovanje zahteva prenovo in okrepitev obrambnih zmogljivosti ter povečano odpornost države.«

Na varnostnem področju, beremo v novi slovenski varnostni doktrini, se krepi »hibridno delovanje v širšem družbeno-političnem, ekonomsko-finančnem, obveščevalnem, informacijskem in medijskem spektru«. Za avtorje bele knjige pravzaprav ni dvoma: »Republika Slovenija je lahko, z vidika svojega geostrateškega in geopolitičnega položaja, izpostavljena hibridnemu delovanju,« namen razvoja slovenskih oboroženih sil pa naj bi bil tudi stopnjevanje aktivnosti za povečanje odpornosti proti hibridnim grožnjam »s celovito in enotno koordinacijo ter spremljanjem hibridnih groženj v Republiki Sloveniji«. Država je zaradi tega lani pristopila k Evropskemu centru odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj, kjer plačuje letno članarino 60 tisoč evrov.

Zaradi takšnega razvoja dogodkov so celo v poslanski skupini Levice začutili zaskrbljenost za splošno varnost in so prejšnji mesec na obrambno ministrstvo poslali več vprašanj o tipu, količini in naravi hibridnih groženj, s katerimi se spoprijema Slovenija. Odgovor, ki je priromal nazaj, je bil še bolj strašljiv, kot so poslanci pričakovali. Z obrambnega ministrstva so odgovorili, da hibridne grožnje v Slovenijo dejansko prihajajo »iz vseh geografskih smeri«, še posebej grozeče naj bi bile tiste iz »vzhodne in južne« smeri.

Ministrstvo za obrambo sicer ne razpolaga s podatki, koliko hibridnim grožnjam so se države EU ali Nata, ki delujejo v omenjenem centru, v zadnjih desetih letih postavile po robu ali jih zaznale. Ravno tako ministrstvo nima podatka, koliko hibridnih napadov je bilo opaziti na območju Slovenije v zadnjih desetih letih, izvajali pa so jih »državni in nedržavni akterji z namenom destabilizacije, povzročanja zmede in povečanja ranljivosti, za doseganje lastnih geopolitičnih interesov in vpliva«.