Film / Zadruge, ki so nekoč slovele kot demokratične institucije, to niso več

za

Bojevnica.

Inga (Arndís Hrönn Egilsdóttir) in Reynir (Hinrik Ólafsson) sta zakonca, ki kmetujeta nekje na severu Islandije. Njuna kmetija je na samem, a sodobna in robotizirana. Reynir s tovornjakom razvaža pridelek, toda nekega dne se smrtno ponesreči. Ingo to šokira, še bolj pa jo šokira razkritje, da je Reynir zadrugi ovajal tiste kmete, ki so poslovali drugod – mimo zadruge. Za nameček ji policaj pove, da ni šlo za navadno prometno nesrečo: “Reynir je bodisi zaspal ali pa naredil samomor.” Samomor? Inga najprej pomisli, da jo je Reynir izdal in da zdaj ne bo mogla odplačevati dolga (že ko sta bila dva in sta delala 24/7, sta komaj shajala), potem pa ugotovi, da je bil Reynir pod hudim pritiskom in da ga je vodstvo zadruge izsiljevalo: ali boš sodeloval in ovajal ali pa ti bomo zaplenili kmetijo! Inga sklene, da se bo prelevila v žvižgačico: najprej zažvižga na Facebooku, kjer zadrugo primerja z mafijo, potem pa da še intervju za TV. Mleko, ki ga je posnel Grímur Hákonarson, režiser Ovnov, nas odpelje v temno srce agrarnega kapitalizma. Zadruge, ki so nekoč slovele kot demokratične institucije, to niso več.

Zadruga, ki jo profilira Mleko, temelji na izkoriščanju, korupciji, izsiljevanju, grožnjah in zastraševanju. Ker je ta zadruga daleč največje podjetje naokrog, so vsi kmetje povsem odvisni od nje, saj od kmetov odkupuje vse, kar pridelajo, kmetje pa morajo od nje kupovati vse zaloge, tudi gnojila (pa četudi jih zadruga zaračunava trikrat dražje kot reykjaviški dobavitelji). Mimo zadruge ne smejo poslovati, argumentacija, zakaj ne, pa gre takole: prvič, če si del zadruge, si del skupnosti, drugič, zadruga skrbi, da profiti, ki jih ustvarja skupnost, ostajajo znotraj skupnosti, tretjič, zadruga je monopolistka, nihče ne sme kupovati ali prodajati drugje, in četrtič, če propade zadruga, propade tudi skupnost. Problem je le v tem, da kmetje komaj shajajo, ker so pri zadrugi tako močno zadolženi. In ker so zadolženi, jih lahko izsiljuje in sili, da poslujejo le z njo. Ker pa poslujejo le z njo, komaj shajajo. Zadruga je pod krinko “skupnostnih interesov” ugrabila skupnost, kmete pa prelevila v svoje vazale, tlačane – dobičke žanje klika, elita, “mafija”, ki vodi zadrugo. Zadruga ima monopol nad plenilstvom in nasiljem, nima pa monopola nad protestom, čigar obraz postane Inga, ki na epski način “podoji” štab zadruge in ki izgleda zdaj kot “ekoteroristka” Halla v islandski Bojevnici, zdaj kot žvižgačica Karen Silkwood v filmu Silkwood, zdaj kot neutolažljiva, ogorčena, nasršena, razbeljena mati umorjene, posiljene in sežgane najstnice v Treh plakatih pred mestom in zdaj kot obupana, a odločna Sandra, ki skuša v belgijskem filmu Dva dneva, ena noč sodelavce prepričati, naj ji omogočijo preživetje. (Kinodvor)