6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
Živeti na višini
Podstrehe in penthousi
Iz penthousa, ki sta ga na vrhu Kozolca zasnovala Aleš Žnidaršič in Katja Žlajpah iz arhitekturnega biroja Multiplan, je izjemen razgled na središče Ljubljane.
© Multiplan arhitekti
Razgled in privzdignjenost nad okolico od nekdaj sodita med najbolj zaželene značilnosti človeških bivališč. Razlog je predvsem psihološki, taka lega je nekdaj pomenila večjo varnost, saj je dober razgled po okolici omogočal, da je človek prej zaznal morebitno nevarnost, privzdignjeni položaj, na primer na lokalni vzpetini, pa je sovražniku otežil dostop. Ker je prostora na vrhu zaradi naravnih danosti malo, so na vrhovih gričev ali hribov bivališča najpogosteje gradili vladarji in drugi pomembneži. Ker so bili s tem fizično ločeni od »navadnih ljudi«, so stavbe s privzdignjeno lego pridobile pridih elitnosti. Zato je zanimivo, da je v večnadstropnih stavbah, ki so jih od nekdaj gradili predvsem v mestih, do nedavna veljala povsem nasprotna logika. Najimenitnejša stanovanja so bila tradicionalno urejena v prvem nadstropju, imenovanem piano nobile, kjer je navadno prebivala družina, ki je imela stavbo v lasti. V pritličju so bili servisni prostori, lahko tudi trgovine ali lokali, v nadstropjih so prebivali najemniki, v najvišjih etažah ali na podstrešju pa služinčad. Razlog za tako razporeditev je preprost: stavbe niso imele dvigal, zato je bilo v višja nadstropja treba iti peš, to pa z višino postane vedno bolj naporno. Poleg tega so bila podstrešja pozimi premrzla, poleti pa prevroča, saj jih od zunanjosti niso ločili masivni zidovi, temveč le tanka plast kritine brez izolacije. Bila so tudi temna, ker navadnih oken ni bilo mogoče vgraditi, tako da so jih osvetljevala le majhna okenca v frčadah. Urejanje primernih bivalnih prostorov so dodatno zapletli lesena konstrukcija ostrešja in nizki nagnjeni stropi. Zato so podstrešja najpogosteje ostala neizkoriščena in so rabila kvečjemu za odlaganje stare šare ali sušenje perila.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.