Komentar / Koristni pismi prijateljev

Naj na začetku priznam nekaj osebnega. Všeč mi je, da sem omejen na svoje stanovanje in imam dovolj časa za branje in delo. Celo ko potujem, raje ostanem v prijetni hotelski sobi in prezrem vse slavne zanimivosti. Dober esej o slavni sliki mi pomeni veliko več, kot da to sliko vidim v obleganem muzeju. A opazil sem, da je zaradi tega obvezna omejitev gibanja še hujša, ne lažja – zakaj? Naj ponovim slavno šalo iz Lubitscheve Ninočke: »Natakar, skodelico kave brez smetane, prosim.« »Žal mi je gospod, a smetane nimamo, samo mleko, lahko prinesem kavo brez mleka?« Na ravni dejstev je kava ista, spremenimo pa lahko to, da iz kave brez smetane nastane kava brez mleka – oziroma še preprosteje, dodamo implicirano zanikanje in iz navadne kave naredimo kavo brez mleka. Se ni isto zgodilo z mojo osamo? Pred krizo je šlo za osamo »brez mleka« – lahko bi šel ven, a sem se odločil, da ne bom. Zdaj pa imam samo navadno kavo osame brez impliciranega zanikanja.