#MeToo obtožba Bidna

Tara Reade, nekdaj zaposlena pri Joeju Bidnu, je vodilnega demokratskega kandidata za predsednika ZDA obtožila spolnega napada. Trdi, da je leta 1993 Bidnu sledila na hodnik, tam pa jo je pritisnil ob zid, jo otipaval pod obleko in z roko prodrl vanjo. Ko se je umaknila, ji je menda rekel: »Daj no, rekli so mi, da sem ti všeč.« Potem pa še: »Veš, kaj si ti? Nič.«

Tara Reade je leta 1993 to povedala mami, bratu in prijateljici, a stvari ni gnala naprej, saj je bilo politično ozračje takrat drugačno kot danes. Lanskega aprila je bila ena izmed žensk, ki so se pritožile nad Bidnovim obnašanjem, vendar ni povedala celotne zgodbe. Takoj so jo napadli, da je njena izpoved politično motivirana. Nato je januarja letos stopila v stik z organizacijo Time’s Up, tam pa so ji rekli, da ji ne morejo pomagati, saj bi utegnili izgubiti pravni status, ki jim omogoča davčne olajšave, če bi obtožili kandidata za tako pomemben politični položaj. Nazadnje je zgodbo prejšnji teden razkrila v intervjuju z novinarko Katie Halper. Bidnova kampanja vse navedbe zanika.

Seveda je pri tej obtožbi podobno kot pri drugih te vrste: težko je zagotoviti jasne dokaze. Vsak lahko posluša intervju in sam presodi o verodostojnosti trditve.

Veliko pa lahko izvemo iz odzivov, ki kažejo na dvojna merila in tudi politično motiviranost teh. Prvič, to, da organizacija Time’s Up, ki je bila ustanovljena, da pomaga prav v takšnih primerih, ni naredila nič, je nezaslišano. Neodvisni pravni strokovnjaki pravijo, da njen razlog ni legitimen. Kaj je smisel institucije, ki naj bi omogočala vlaganje obtožb proti vplivnim moškim, če ne more narediti nič proti moškim, ki kandidirajo za najvplivnejše položaje na svetu? V ozadju je tudi neposredna politična povezava: svetovalka Bidnove kampanje Anita Dunn je direktorica družbe SKDKnickerbocker, ki sodeluje z organizacijo Time’s Up.

Drugič, kje je medijska pozornost, ki navadno sledi takim obtožbam? Nekaj malega se je o zgodbi poročalo in res je, da v novicah prevladuje koronavirus. Ampak povečini so zgodbo ameriški vodilni mediji – vsaj za zdaj – pometli pod preprogo. Razlog je jasen: obtožbe proti vodilnemu demokratskemu kandidatu, dolgoletnemu ljubljencu establišmenta, so nezaželene. Kdor o tem dvomi, se lahko vpraša, kaj bi se zgodilo, če bi podobna obtožba prišla na dan o Bernieju Sandersu ali kakšni drugi personi non grati v Washingtonu. Koronavirus gotovo ne bi ustavil množičnega poročanja.

Prav tako smo lahko prepričani, da desničarski mediji s Trumpom na čelu Bidnu ne bodo prizanesli. Spet bodo lahko obtožbe preusmerili nanj: Biden je skorumpiran, poglejte njegovega sina; Biden je spolni nadlegovalec, poglejte obtožbe; poleg tega je še dementen, saj ne more povedati treh stavkov brez dveh vmesnih lapsusov …

O tem, da je njegova kampanja brez vizije, navdušenja ali resnih predlogov za spremembe, ni treba izgubljati besed. Demokratski establišment, ki je naredil vse, da bi nominiral Bidna, utegnejo rešiti posledice koronavirusa, pa še to je v tem trenutku vprašljivo. Nekaj je jasno: raje imajo očitno slabega kandidata, celo potencialno ponovno Trumpovo zmago kot spremembo statusa quo, ki bi jo prinesel Bernie Sanders.