Kultura / »Jaz sem svoboden človek, dokler me ne nadzirajo preko telefona«

"Dobim občutek, da bo lažje in bolje za vse, če se ustvarjalci vržemo skozi okno. A doma, v izolaciji, bo potem tišina. Ne bo glasbe, ne filma, ne televizije, ne serij, ne fotografij, ne ... nič. Samo vi sami s seboj, s svojo mržnjo v glavi."

"Jaz sem svoboden človek, dokler me ne nadzirajo preko telefona. Se svobodno odločam, dokler name ne vplivajo prijatelji, družina. Imam status svobodnega umetnika in sam sprejmem odločitev kaj, kje in kako bom delal, dokler me okoliščine ne prisilijo ravnati drugače. Se sam odločam, kje bom preživel čas, dokler se nekdo drug ne odloči, da moram biti doma. Jaz sem svoboden v izolaciji, svoj kralj, razen, ko nisem sam doma, jaz sem sebi zakon, dokler glas iz televizije ali radia ne pove drugače. Jaz sem svoboden v svojem ustvarjanju, dokler režiser ne reče drugače. Sem svoboden, baje. Se sam odločim, kaj našega bom gledal in kaj mi je všeč, dokler na forumih ne napišejo, da je slovenska umetnost zanič, da je ne potrebujemo. In se vprašam, kam v to mineštro spada ustvarjalec sam, ker od okolice dobivam mešane signale. Baje sem virus družbe. Še številka corona telefona je moj rojstni datum, torej neka povezava med virusom in mojim bivanjem očitno obstaja. Eden je odveč."

"Situacijo izgube dela bom že nekako prebrodil, nisem na najslabšem, bolj bolita norčevanje in porog. Prisežem; lahko ostanem brez vsega, ne bom si pa pustil, da ostanem brez glasu."

(Jurij Drevenšek, igralec, v Dnevniku iz svobode v izolaciji v Večeru)

PREBERITE TUDI:

• Jurij Drevenšek, igralec, ki se spogleduje s Hollywoodom