Peter Petrovčič

8. 4. 2020  |  Politika

Država mora financirati le obvezni program v zasebnih osnovnih šolah

Ustavno sodišče ponovno odločalo o financiranju javnih in zasebnih šol z javnim denarjem

© Borut Krajnc

Ustavno sodišče je (ponovno) odločilo o financiranju (zasebnega) in javnega šolstva iz javnih sredstev. Nekoč, v predominantno desni sestavi, je ustavno sodišče odločilo, da mora biti javno in zasebno osnovno šolstvo v enaki meri financirano iz javnih sredstev. Vsaj tako si je odločbo ustavnega sodišča razlagala politična desnica, ki ima v rokah večino zasebnega šolstva. A ustavno sodišče je sedaj potrdilo, kar so več let trdili mnogi. 100-odstotno financiranje zasebnega šolstva se nanaša le na obvezni program.

Ustavni sodniki so navedli, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja in kakršnegakoli drugega nadstandarda v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javnoveljavnim programom.

In tej njihovi odločitvi je sledila hitra interpretacija številnih medijev, da mora država obvezni program v zasebnih šolah financirati 100-odstotno, razširjenega program pa 85-odstotno. A bolj kot beremo odločbo in številna ločena mnenja, obveze države, da financira razširjeni program, ne najdemo. Pravzaprav iz odločbe (in ločenih mnenj) implicitno izhaja, da država lahko financira razširjeni program nekje do 85 odstotkov, lahko pa tudi manj, recimo 50 odstotkov ali pa 20 ali pa nič.

Javne zasebne šole morajo sprejeti vsakega otroka iz svojega okoliša, zasebne lahko zavrnejo kogarkoli glede na lastna (interna) pravila. Javne šole od staršev ne smejo zahtevati šolnin, zasebne to lahko počno prosto po lastni presoji. Zasebnim šolam poleg tega niti ni treba zagotavljati vseh vsebin, ki so predpisane v obveznem delu programa javne šole ... 

O financiranju zasebnega osnovnega šolstva iz javnih sredstev je ustavno sodišče tokrat odločalo že tretjih, kot je v pritrdilnem ločenem mnenju opisala sodnica dr. Špelca Mežnar. Nikdar doslej pa ustavni sodniki niso zahtevali, da se tudi razširjeni program v zasebnih šolah financira 100-odstotno iz javnih sredstev. Mežnarjeva še opozarja zakaj so med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami razlike, ki logično govorijo v prid različnemu financiranju. Javne zasebne šole morajo sprejeti vsakega otroka iz svojega okoliša, zasebne lahko zavrnejo kogarkoli glede na lastna (interna) pravila. Javne šole od staršev ne smejo zahtevati šolnin, zasebne to lahko počno prosto po lastni presoji. Zasebnim šolam poleg tega niti ni treba zagotavljati vseh vsebin, ki so predpisane v obveznem delu programa javne šole … Razlike torej so.

Pri odločanju sicer nista sodelovala ddr. Klemen Jaklič, izvoljen za ustavnega sodnika na izrecno željo SDS, in Marko Šorli, tudi izvoljen z odobravanjem SDS. Jaklič je po naših informacijah izločitev predlagal sam, ker je donedavno imel otroke v zasebni šoli, čeprav ni povsem jasno zakaj bi to lahko bil razlog za izločitev, saj bi se po tej logiki morali izločiti vsi ustavni sodniki, ki so kdaj imeli otroke v zasebni ali pa javni šoli in vprašanje je, koliko bi jih sploh ostalo za odločanje. Zakaj se izločil Šorli (še) ni znano. Znano pa je, da bi bila odločitev sprejeta tudi, če bi oba pri odločitvi sodelovala in glasovala proti, saj le pri prvi in drugi točki odločbe ustavni sodniki niso bili soglasni, proti je v teh dveh točkah glasoval dr. Marijan Pavčnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.