»Kapitalizem je v resnici najmočnejši virus«

Filozof Srećko Horvat in režiser Oliver Frljić o gledališču in življenju po pandemiji koronavirusa

Kakšno bo gledališče po pandemiji covida-19? »Fascinantno se mi zdi, da v tem trenutku ni možnosti za premikanje, ki je za gledališče, za prisotnost izvajalcev in gledalcev, za to, da gledališče poteka “v živo”, nujno potrebno. Kaj bo s tem konceptom "v živo", ko vse to mine, kako se bo nadaljevalo? Bomo v dvorani sedeli na pet metrov narazen, bo fizični kontakt sploh še dovoljen?Bodo ljudje prihajali v gledališče več ali manj kot prej in na kakšen način?« se je v pogovoru s filozofom Srećkom Horvatom prejšnji teden spraševal režiser Oliver Frljić, gost prve sezone serije pogovorov Filozofski teater, ki jih vodi Horvat in ki so se iz gledališča zdaj preselili na splet. »Situacija, v kateri smo, je zanimiva, ker nas sili v digitalno, virtualno realnost. Toda tam so možnosti socialnega nadzora večje in nevarnejše,« je še dodal Frljić. Na vprašanje, ali je napaka, da so gledališča pristala na online premiere v času koronavirusa, če pa je občinstvo tako integralen del gledališča, je odvrnil, da je po njegovem to bolj politično vprašanje – v gledališču se je mogoče izogniti nadzoru, ko gledamo posnetek predstave, pa ne. Sicer pa gre v glavnem za neprofesionalne posnetke, ki ne morejo biti prikaz gledališke realnosti, služijo samo za premostitev v času, ko so gledališča zaprta.

O virtualni realnosti sta Horvat in Frljić govorila tudi izven konteksta gledališča. »Delamo več kot prej, online smo več kot prej, vse družbene aktivnosti se selijo v digitalni panoptikum. Digitalno druženje je novo javno življenje, ki ga doma v stanovanju sicer ne moraš imeti – prej se je pač odvijalo v lokalih, na dogodkih in podobno,« je dejal Horvat. Pri tem si pomagamo s programi, kot je Zoom, za katerega je znano, da ima problematične politike zbiranja podatkov (ravno te dni kroži novica o tem, da se je pol milijona uporabniških računov na Zoomu znašlo naprodaj na temnem spletu), a ga trenutno kljub temu uporablja večina, ki dela na daljavo.

»Delamo več kot prej, online smo več kot prej, vse družbene aktivnosti se selijo v digitalni panoptikum. Digitalno druženje je novo javno življenje, ki ga doma v stanovanju sicer ne moraš imeti – prej se je pač odvijalo v lokalih, na dogodkih in podobno.«

Srećko Horvat

Ko govorimo o digitalizaciji, ne moremo mimo aplikacij za sledenje posameznikom z namenom zajezitve epidemije koronavirusa in tega sta se dotaknila tudi Horvat in Frljić. To se dogaja na Kitajskem, za uvedbo podobne prakse pa se zdaj zavzemajo v številnih evropskih državah, tudi na Hrvaškem in v Sloveniji. »To ni samo preprečevanje pandemije, ampak izkazovanje moči,« je prepričan Frljić. »Priročen izgovor pa je, da podatke tako ali tako zbirata Google in Facebook.«

Je virus možnost za transformacijo družbe? To je optimistično nakazal Horvat, ki se je spomnil na kugo in na to, da je bila njena daljnoročna posledica zrušenje fevdalizma. Bi bil lahko koronavirus začetek konca kapitalizma? Frljić ni tako pozitivno naravnan. »Kapitalizem je v resnici najmočnejši virus. Če pogledamo v preteklost in opazujemo, kako je patogen, nimamo ravno veliko prostora za optimizem. Rad bi razmišljal drugače.« Horvat je omenjal solidarnost, ki naj bi v času virusa spet postala bolj razširjena, toda Frljiću se tudi tu zdi, da se zanjo že iščejo načini, kako jo pretvoriti v različne oblike profita. »Poleg tega se v državah po svetu, kot sta Nemčija in ZDA, že govori o tem, da bi bilo morda smiselno žrtvovati določena življenja, da bi se ekonomski procesi nadaljevali. Pripravlja se torej teren za tip diskurza, koliko smrti si lahko dovolimo, da bi obstoječi ekonomski in politični sistem z manjšimi modifikacijami lahko deloval še naprej. Trenutno je človeško življenje samo po sebi še najvišja vrednota, a vseeno mislim, da nismo daleč od tega, ko ne bo več.« Pandemija torej ni priložnost za preporod, ampak jo Frljić vidi bolj kot izgovor za kratenje velikega dela pravic, ki so nam bile sicer samoumevne – in, je še opozoril, ko te pravice izgubimo, jih je zelo težko dobiti nazaj.

»Poleg tega se v državah po svetu, kot sta Nemčija in ZDA, že govori o tem, da bi bilo morda smiselno žrtvovati določena življenja, da bi se ekonomski procesi nadaljevali. Pripravlja se torej teren za tip diskurza, koliko smrti si lahko dovolimo, da bi obstoječi ekonomski in politični sistem z manjšimi modifikacijami lahko deloval še naprej. Trenutno je človeško življenje samo po sebi še najvišja vrednota, a vseeno mislim, da nismo daleč od tega, ko ne bo več.«

Oliver Frljić

Digitalna verzija Filozofskega teatra bo potekala vsak četrtek zvečer pod geslom Zastavimo svet znova (Smislimo svijet ispočetka). Poleg Horvata bo pogovore v živo moderirala tudi beograjska dramaturginja Maja Prelević, gledalci pa bodo lahko tudi zastavljali vprašanja.

4r9cTdp7ojo