TV komentar / Vojno stanje

»Kako je prišlo do odločitve, da gre v Niš neka dama, ko je najtežje? Mnogi se sprašujejo, če ne bi bilo bolje, da je to nekdo iz stroke, nekdo moškega spola /…/ To je nekaj najbližjega vojnemu stanju in na fronto je odšla neka ženska,« je srbski voditelj oddaje Fokus na komercialni televiziji B92 vprašal dr. Darijo Kisić Tepavčević, epidemiologinjo. Vprašanje je v Srbiji zbudilo precej ogorčenja, v Slovenijo pa je prispel le posmehljiv odmev, češ, pri nas se ne bi moglo zgoditi.

Kdor vsaj malo spremlja razvedrilne oddaje na slovenskih televizijah, tudi na nacionalki, ve, da tovrstni šovinizmi, sicer zašpičeni na hec, sestavljajo večji del slovenske zabave. Kdor spremlja obskurne politične oddaje na TV3, ve tudi, da tovrstni diskurz tam ne bi bil nič nenavadnega. Res pa je, da tega vprašanja ne bi slišali v osrednjih informativnih oddajah na RTV in POP TV, vsaj za zdaj. A to še ne pomeni, da ne prosperirajo mačizem, prikrit šovinizem in primitivizem.

Večkrat smo že navajali primere, kako kultivirani govorci in govorke na POP TV, pa tudi na nacionalki, le s težavo pridejo do besede. Ne le da jih v polemičnih oddajah z laježem preglasijo drugi nastopajoči, še večkrat se zgodi, da jim voditelji in voditeljice ne dajo besede ali pa da se nad najbolj mirnimi in kultiviranimi gosti najraje znašajo. Kako krotki pa so voditelji in voditeljice ob agresiji, smo lahko nazorno videli preteklo sredo ob gostovanju notranjega ministra Aleša Hojsa v oddaji 24 ur. Hojs je v studio prišel obtežen z dvema grehoma: sekretarjem in strankarskim kolegom iz SDS Francijem Breznikom, ki je po svojem lobističnem sestanku v podjetju Derby močno pijan vozil avto, in s fotografijo z južne meje, na kateri politični funkcionarji ne držijo varnostne razdalje. Afero s Francijem Breznikom je hitro odbil, saj naj o njej ne bi vedel ničesar (čeprav je od njegove vožnje minilo že 14 dni) – odgovarjal je zajedljivo in osorno. Ob očitku voditeljev o pomanjkljivi fizični distanci pa je doživel mali kolerični napad, voditelja napadel, da se tudi na njihovi televiziji nihče ne drži distance, ter obračunal z njihovim delom, češ da nagajajo vladi. Petra Kerčmar, sicer znana po svoji moralizirajoči popadljivosti, je z dekliško milino sicer vztrajala pri svojem, vendar je pustila, da jo Hojs povozi. Končala je skoraj nekako v spravljivem tonu, pa čeprav sicer, če se le da, svoje goste, ki so v oddaji na krivdnem zaslišanju, rada ponižuje. Razumljivo je, da je oba voditelja Hojsov diskurz zmedel, a privzel je točno tak način komunikacije, kot ga sicer v svojih informativnih oddajah forsira POP TV – in voditeljska agresija se je omilila ter spremenila v cvileče moraliziranje.

Treba si je znati izboriti prostor, prikrojiti resnico in ukrasti pozornost (ter po možnosti tudi maske). Tudi pri nas vladajoči radi govorijo o vojnem stanju, med tem pa kadrujejo po nacionalni televiziji, da bodo lahko deležni točno takšnih vprašanj, kakršna bi si zastavili sami. Srbski prispevek je zato treba vzeti kot svarilo.